Ljutomerski vrtički se predstavijo

V teh dneh krmarim med evforijo in obupom, med blokiranimi možgani in genialnimi prebliski, med fizičnimi aktivnostmi in zdravstvenimi težavami. Res se ne morem pritoževati, da mi je dolgčas.

Dodatno me zaposlujejo feng shui projekti. Usoda mi je zopet pripeljala same zanimive in ob njih uživam skoraj do ekstaze. Mi pa vzamejo veliko časa, zato sem v zadnjih dneh vedno delala nadure. Ravno sedaj sem končala z enim in v Izolo sporočila navodila za pleskarja.

Pridno sem tudi delala na gredicah okrog poslovne zgradbe v Murglah - vse sem dokumentirala, fotografije kmalu pridejo, brez skrbi. Še posebej je zanimiva gredica na severu, ki sem jo uredila po pravilih feng shuija in periode 9.

Spomnila sem se, da imam v arhivu fotografije z maminega uporabnega vrta. Tako zelo je popularna samooskrba, pa vendar je v Ljutomeru vedno manj vrtov. Pa ne zato, ker jih občani ne bi želeli obdelovati, ampak zato, ker ni prostora. Moja mama še ima košček zemlje, kjer preživi veliko časa od spomladi do jeseni. Pa ne gre samo za pridelke, ampak tudi za izmenjavo novic, druženje in socialne kontakte.

Vedno, ko vidim te mestne vrtičke, ki se ob vsakem novem bloku skrčijo, se sprašujem, zakaj občinska oblast načrtno ne poskrbi za vrtičke. V Prlekiji, pa ne samo tam, bi bili ljudje hvaležni, če bi namesto v bližnji Mercator šli iskat paradižnike na svoj vrt. Bi morali občani sami zahtevati površine za vrtičke? Je bila prej kura ali jajce?

To je ena izmed številnih "potomk" hojhere, ki sem jo posadila na očetovem grobu. Lepa, odporna sorta in prav s ponosom jih pogledam, vse te rastlinice, ki gredo od rok do rok.

Mama še vedno zbira semena, če ji je zelenjava všeč.

Če se med bivanjem v Nemčije česa nisem mogla navaditi, je to drobnjak. Pa ne vem, zakaj, ampak zdi se mi neka slaba kopija česna, podoben čebuli. Nimam pojma, zakaj ga ne maram.

V ozadju je blok, kjer sem preživela otroštvo.

Mljask, kar sline se pocedijo ...

Meni popolnoma neznana rožica - tako je grda, da je že lepa ...

Kljub pomanjkanju prostora, ima skoraj vsaka vrtnarka posajene rožice ali začimbe.

Ker "Hotel Grm", kjer se zbirajo mama in prijateljice, še ni bil dokončno pripravljen za predstavitev, sem fotografirala kotiček za sedenje ob vodni pumpi.

Kmalu bo cvetelo 

"Kje pa si to našla?" me je vprašala mama, ko sem ji pokazala slike. Tam na začetku, na desni, se je glasil odgovor.