Plesen nas počasi ubija

Se spomnite starih filmov in romanov (Karl May) o raziskovalcih egipčanskih grobnic? Ko so odprli vrata grobnice, je najmanj eden takoj umrl. Dolgo nisem vedela, zakaj, potem pa nekje prebrala, da se je to res dogajalo in da so umrli zaradi plesni, ki se je razvila v grobnicah. No, v grobnici, kjer je bilo vlažno in toplo, so bile plesni zelo srečne, zato so se lahko razvile v vsej svoji lepoti. Ne, nisem se zatipkala, od danes vem, da je plesen lahko lepa - puhasta, nežna, zanimiva. In smrtonosna.

Tudi naši predniki so umirali od plesni. Bilo je je dovolj tako v skromnih bajtarskih hišah, kot v gradovih. Ker ni bilo hladilnikov, se je veliko plesni razvilo v žitih, da o mesu, zelenjavi in posušenem sadje ne govorim. In seveda na stenah hiš - ampak, o tem kdaj drugič. Naši predniki so morali biti glede plesni zelo odporni, drugače so hitro umrli.

Od danes tudi vem, da je v posušenem paradižniku veliko plesni. Naredila sem namaz iz posušenih paradižnikov ter ga dala v hladilnik. Že po treh dneh sem na površini opazila plesen. Dva kozarčka sem morala vreči v smeti, tretji je v redu, saj sem paradižnikov namaz polila z oljem. Maščobe so bile že od nekdaj dobro sredstvo za konzerviranje, spomnimo se na prleško specialiteto "meso v tünki".

Opazila sem, da se je na površini razvila puhasta kepica, ki je kar klicala po fotografiranju. Na fotoaparatu sem imela tudi pravi objektiv, zato je nastalo tole:

Seksi škodljiva lesen

Ker je moja glavna sestavina za hitro kosilo pristala v košu za smeti, sem morala improvizirati. Popekla sem že skuhano in ohlajeno polento, zraven pa dodala por. Bilo je fantastično dobro, zelo yang - energijsko me je ogrelo, pa še vizualno je bilo privlačno:

Seksi dobro kosilo