Ruth v spomin - po brezjanski Poti miru

Ker nimam posajene še niti ene sezonske rožice, sem se včeraj končno odpravila v vrtnarijo v Podvinu (Vrtni center Vrtko). Nameravala sem kupiti samo zemljo, pa so me seveda premamile "euro marjetice" - Euryops athanasiae, ki sem si jih zamislila v letošnjih zasaditvah.

Nato sem se odpeljala na Brezje, saj sem končno želela prehoditi Pot miru, ki jo je Ruth tako oboževala. Pot vodi mimo pokopališča, zato sem obiskala tudi Ruthin grob. Mislim, da je eden najbolj izvirnih grobov v Sloveniji, nisem pa prepričana, ali bi bil Ruth všeč. Mogoče pa, ne vem.

Čudovit dan je bil, topel, pa še vedno dovolj svež za hojo med travniki in pogledom na hribe

Hoste pred vhodom na brezjansko pokopališče. Jih je posadila Ruth?

Grob naše drage prijateljice - pogrešamo te, veš!

V gozdu, na Poti miru, nisem veliko fotografirala, ampak raje uživala v žuborenju potoka in petju ptic. Pritegnili pa so me tile luknjasti listi. Še dobro, da kaj takšnega ne najdem na svojem vrtu ...

Samo 5 metrov visok je slap Peračica, vendar barvno izredno zanimiv.

Še bom prišla v ta konec, saj obstaja veliko različic te poti. S smerokazi so Gorenjci zelo "šparal", zato sem bila srečna, da sem pot končala v Brezjah, kot sem nameravala, in ne kje drugje.