Nostalgično z Dunaja

Prav čuden vikend je za nami. Led in dež sta nas zopet opozorila, kako odvisni smo od vremena. Nekateri ne bodo mogli v službo, otroci ne bodo šli v šolo, nekatere zebe, ker nimajo elektrike. Škoda na drevesih bo ogromna, že v vrtu se bojim za nekatere rastline, ali se bodo polomile. Sedaj se jih ni dobro niti dotikati, tako krhke so.

Ptičke pridno zalagam s hrano, tako da me obiskujejo majhni in veliki ptiči. Ampak, ata kos jim pogosto pokaže, kdo je šef krmilnice. Zdaj imajo celo dve krmilnici, da bo ja mir. Zanimivo, po nasvete bralke bloga sem jim dala tudi polento, pa je ne marajo preveč. Ponavadi prideta dva debela goloba in pojesta ostanke, ki jih drugi ptiči niso hoteli.

Malo z nostalgijo sem pregledovala fotografije z Dunaja. Obiskala sem ga lani v začetku maja in imela izredno natrpan program. Po slikah se vidi, da sem preveč hitela, zato z njimi nisem zadovoljna. Dunaj mi je bil všeč, zato bom zanesljivo šla še enkrat, ali dvakrat, ali ...

Mesto ima toliko lepih arhitekturnih detajlov, da je sprehod po Dunaju pravi užitek

Zelo sem uživala v Albertini, od vseh znamenitosti mi je bila najbolj všeč - no, mogoče ji lahko konkurira Sissijina garderobno-telovadna soba.

Park okrog Schönbrunna me je kar malo razočaral, tudi zasaditve so skromne. 

Premalo sem fotografirala te lepe konjičke, res bom morala še enkrat na Dunaj - še letos, v letu konja.