Metelkova - dve podobi ene ulice

Končno sem izbrala nekaj fotografij s fotografske delavnice o ulični fotografiji, ki sem jo obiskala oktobra letos. Mentor Jure Kravanja nas je odpeljal na Metelkovo. Najprej smo se z zakonitostmi fotografiranja arhitekture spoznavali v "lepem" delu Metelkove, kjer so muzeji. Ja, tudi v Ljubljani imamo muzejsko četrt, če še niste vedeli.

V drugem delu, ko nas je že pošteno zeblo, pa smo šli v umetniški del Metelkove, ki je izredno težaven za fotografiranje, ker je preveč poln in pisan.

Če koga zanima: na Metelkovi (kulturni center KULT3000 - nasproti kavarne v Slovenskem etnografskem muzeju) pravkar poteka razstava Jureta Kravanje, kako je on skozi objektiv videl ta prostor. Ko boste videli njegove fotografije, vam bo jasno, zakaj ima mojstrski naziv (jaz pa ne).

No, naj v svoj zagovor povem, da je Jure Metelkovo obiskal večkrat, predvsem poleti. Odločil se je za uporabo širokokotnega objektiva, zato so motivi na njegovih fotografijah predstavljeni drugače, boljše, zanimivejše.

 

Zelenjava in muzej? Že večkrat videno (v tujini), vendar je bilo tam rastlinje v dosti boljšem stanju. A res ne zmoremo neke ideje speljati do konca kot je treba? Je nekaj kolov in bolne bučke dovolj za slovensko obliko "umetnosti"?

Z malo razmišljanja in pridnosti bi v soboto dopoldne izginile tudi takšne "inštalacije"

V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja je izredno prijetno vzdušje in dobila sem domači sok iz črnega grozdja. Vredno obiska!

 

Naš mentor nas je vzpodbujal, da naj iščemo refleksije - v njegovih fotografijah so pogosto prisotne

 

Opoldne smo odšli na "drugo stran" Metelkove, ki je z estetskega vidika grda, vsaj meni. Problem je prevelika nasičenost in umazanija.

 

V tem delu je tako smrdelo po urinu, da sem fotografirala hitro in s čim manj dihanja. Na srečo smo hitro odšli na novo lokacijo - železniško postajo.

 

 

Upam, da se bo muzejska ploščad priljubila tudi Slovencem, da ne bomo samo v tujih mestih obiskovali muzejev, na domače pa pozabili.



Jesensko-zimske zasaditve v murgelskem vrtu

Preden bo sneg popolnomo spremenil podobo vrta, sem fotografirala letošnje jesensko-zimske zasaditve. V atriju sem posadila samo tri mačehe, pred vhodom malo več. Na splošno so kombinacije barvno umirjene, vendar so mi zelo všeč. Nekaj rožic sem kupila, nekaj sem jih imela od lani.

Zanimivo je, kako so lonci različni, če jih pogledam iz različnih strani. Rdeče hoste so nove in prav zanima me, kako bodo prenesle zimo.

 

Lepo je opazovati spreminjanje narave - nič več ni ostalo od poletnega obilja, saj se narava pripravlja na počitek.

Tole pa vidijo obiskovalci

Pogled iz moje pisarne

 

 

Dobrodošli!

Pijančki med nami

V današnjem časopisu Finance sem prebrala tole:

Slovenija se po porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto v Evropski uniji (EU), kažejo podatki svetovne zdravstvene organizacije WHO. Bolj so prizadeti moški in prebivalci vzhoda države. To je nekaj podatkov iz minuli teden izdane knjige Alkohol v Sloveniji, v kateri je izpostavljena potreba po celoviti politiki, kot problematičen pa je označen permisiven, preveč toleranten, odnos do alkohola. 

Tvegana in škodljiva raba alkohola predstavljata velik zdravstveni problem, navajajo avtorji knjige. Registrirana poraba alkohola se je namreč v obdobju od leta 2000 do 2010 v Sloveniji gibala med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto.

Medtem ko sem si pripravljala čaj, sem razmišljala, kaj bi kot delodajalka naredila, če bi kdo od mojih zaposlenih bil alkoholik. Ugotovila sem, da bi bila skrajno netolerantna. Zanimivo je, da se toliko govori o alkoholizmu, naša odnos do njega pa se ne spreminja. Ob omembi uživanja alkohola vedno vsi pomislimo na praznovanja in zabave - no, v veseli družbi, kot je recimo za Martinovo je pa vseeno dovoljeno, da kaj popijemo.

Alkoholizem je prisoten pri obeh spolih!

Seveda se lahko zabavamo tudi z alkoholom, vendar zaradi tega še nismo alkoholiki. Tisti, ki so od alkohola odvisni, so problem. Ker so odvisno ves čas, tudi zjutraj in med tednom.

Torej vsi tisti delodajalci, ki ne poskrbijo za alkoholne teste na delovnem mestu, tiho podpirajo alkoholizem. Delajo škodo svojemu podjetju in širši družbi. Zdaj veste, kako bi se lotila pijančka v svoji firmi - nekaj zaporednih pozitivnih testov in bi bila zadeva rešena.

Alkoholizem prinaša samo gorje in čisto nikomur ne koristi, zato moramo biti do njega zelo kritični. Danes se kar zabavajte, tudi z alkoholom, potem pa vsaj teden dni ne pijte alkohola. Ne zmorete tako dolgo abstinirati? Hmmm, to je pa problem ...