V drugem delu, ko nas je že pošteno zeblo, pa smo šli v umetniški del Metelkove, ki je izredno težaven za fotografiranje, ker je preveč poln in pisan.
Če koga zanima: na Metelkovi (kulturni center KULT3000 - nasproti kavarne v Slovenskem etnografskem muzeju) pravkar poteka razstava Jureta Kravanje, kako je on skozi objektiv videl ta prostor. Ko boste videli njegove fotografije, vam bo jasno, zakaj ima mojstrski naziv (jaz pa ne).
No, naj v svoj zagovor povem, da je Jure Metelkovo obiskal večkrat, predvsem poleti. Odločil se je za uporabo širokokotnega objektiva, zato so motivi na njegovih fotografijah predstavljeni drugače, boljše, zanimivejše.
Zelenjava in muzej? Že večkrat videno (v tujini), vendar je bilo tam rastlinje v dosti boljšem stanju. A res ne zmoremo neke ideje speljati do konca kot je treba? Je nekaj kolov in bolne bučke dovolj za slovensko obliko "umetnosti"?
Z malo razmišljanja in pridnosti bi v soboto dopoldne izginile tudi takšne "inštalacije"
V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja je izredno prijetno vzdušje in dobila sem domači sok iz črnega grozdja. Vredno obiska!
Naš mentor nas je vzpodbujal, da naj iščemo refleksije - v njegovih fotografijah so pogosto prisotne
Opoldne smo odšli na "drugo stran" Metelkove, ki je z estetskega vidika grda, vsaj meni. Problem je prevelika nasičenost in umazanija.
V tem delu je tako smrdelo po urinu, da sem fotografirala hitro in s čim manj dihanja. Na srečo smo hitro odšli na novo lokacijo - železniško postajo.
Upam, da se bo muzejska ploščad priljubila tudi Slovencem, da ne bomo samo v tujih mestih obiskovali muzejev, na domače pa pozabili.
Poleg fotografskega znanja očara Juretov krasen, topel značaj. On povsod išče lepo, ne le zunaj, tudi v ljudeh in vsaki fotografiji, ki jo po tečaju komentira. Bila sem na otvoritvi njegove razstave, ki je vrhunska, kot slike na platnu... Dobro luč vam želim :).
OdgovoriIzbriši