Moj prvi vrtnarski podvig

Prijatelj E. je res pravi prijatelj in vedno pripravljen pomagati. Poleg tega, da zna skoraj vse popraviti, je tudi natančen in potrpežljiv. Da o njegovem znanju računovodstva ne govorim. Vse te njegove storitve s pridom izkoriščam, priznam.

Bila sva že v energijskem neravnovesju (=on je več naredil zame, kot jaz za njega), zato sem se razveselila njegove prošnje, naj mu na terasi posadim nekaj rožic. Odločila sva se, da bodo v dveh loncih trajnice, v dveh pa enoletnice. Dodala sva še korita, ki jih je želel obesiti na ograjo.

Zaradi nizkih temperatur sva z nakupom in sajenjem odlašala do prejšnjega tedna. V petek pa je bila velika akcija: najprej obisk vrtnarije, potem pa sajenje. Sicer sem si skicirala neke ideje, ampak sem jih v vrtnariji bolj malo upoštevala. Mislim, da so nastale zanimive kombinacije in da bi bila Ruth zelo ponosna name.

Tudi prijatelj E. me je večkrat pohvalil in bil navdušen nad preobrazbo. Kaj šele bo - če bo lepo skrbel za rožice, bo terasa kmalu polna zanimivih in hvaležnih rožic. Povedal mi je, da so tudi sosedovi opazili spremembe in si jih prišli ogledat. Hej, mogoče pa bom tretjič spremenila poklic in postala vrtnarka!

Seveda je moral prijatelj E. skrbno poslušati moje nasvete za nego rožic, poleg tega sem mu zagrozila, da bom čez nekaj časa nepričakovano prišla na obisk in si ogledala stanje.