Ata kos je napovedal pomlad

Sedim za računalnikom in gledam skozi okno v zasneženi atrij. Kdaj bo pomlad, si v teh dneh vsi mislimo. Brez skrbi, pomlad bo prišla, ata kos jo je zanesljivo napovedal. Če še ne veste, ata kos je samček, ki s svojo kosovko že več kot osem let gnezdi pod našim napuščem v Murglah. Od poznega poletja do pozne zime sta nekje drugje, vmes pa obvladujeta najmanj šest atrijev, verjetno še kakšnega zraven. Kaj vse smo že skupaj doživeli!

Ko se kosovski par prikaže v okolici hiš, vem, da bo kmalu topleje. Ata kos se že nekaj dni prav grdo dere, najraje zgodaj zjutraj, pa tudi proti večeru. Brani svoj teritorij in se baha pred kosovko. Pri živalih je red: on mora biti najprej dovolj možat, da mu ona zaupa in se z njim spari. Agresivna drža proti morebitnim vsiljivcem je očitno ena izmed elementarnih nalog, ki jih mora izpolniti ata kos, preden bo za nekaj sekund srečen (toliko časa si ptiči drgnejo žleze, ko se parijo).

Ste si že prebrali Avitin članek o spomladanski utrujenosti?

Za gradnjo gnezda je bolj zadolžena samička, vendar ji tudi samček pomaga. Na jajcih sedi ona, mladičke pa hranita skupaj. Ne vem, ali bosta letos res prišla gnezdit, saj so vrane lansko leto pobile mladičke, kljub zaščitni mreži. Če bosta zgradila gnezdo, se bom že česa domislila.

Hrane za ptiče nimam več, zato bom šla v shrambo pogledat, ali imam kakšna druga zrna. V atriju se zbira veliko lačnih kljunov in pod snegom išče hrano. Oh, kako lepo nam je na toplem, res se ne moremo pritoževati, pa naj bo vreme še tako slabo!