Zaznavanje časa - da bo čas tekel počasneje

Čas zelo različno zaznavamo, kar je odvisno od starosti, načina življenja in telesne temperature. Samo eno stvar morate spremeniti in čas bo začel teči počasneje.

Ujeti v rutino

Zakaj čas teče hitreje, ko smo starejši? Vzrok je dnevna rutina, v katero smo ujeti. Ponavljajoče se dejavnosti in vedno isti potek dneva, nam dajo občutek, da čas teče vedno hitreje.

Otroci so na boljšem

Otroci doživijo vsak dan nekaj novega in razburljivega, kar morajo njihovi možgani predelati. S starostjo so naša dejanja vedno bolj avtomatizirana, zato čas dojemamo drugače.

Vsakodnevna rutina ali nova dogodivščina?

Kaj pravi znanost

Nevrologi razlagajo: za možgane se pogosto ne splača, da bi shranili nek vtis. Tisti nekaj shranjenih dogodkov se potem  prikaže strnjeno v hitrem tempu in občutek imamo, da čas teče hitreje.

Fiziološki vplivi

S starostjo pada telesna temperatura, saj se presnova upočasni. To vpliva na zaznavanje časa. Saj poznamo: zjutraj (ko je telesna temperatura nižja) čas teče hitreje kot popoldne (telesna temperatura je višja). Aha, zdaj vem, zakaj se delovne ure po 15.00 tako vlečejo!

Nasvet strokovnjaka

Če želite, da bo čas tekel počasneje, pomaga samo to: prekinite vsakodnevno rutino! Poiščite nove dogodivščine, spremenite zaporedje opravil, ne upoštevajte pravil ... - postavite vaše življenje na glavo in čas bo delal za vas.

S protitelesi igG sestavljam jedilnik

Zopet sem bila poskusni zajček! Dominik je želel preizkusiti laboratorij, ki testira alergije. Ne, ne, ne, me je poučil moj mož, testirajo odziv imunskega sistema na živila in sicer s pomočjo protiteles igG. V tem laboratoriju so prepričani, da je potrebno testirati celokupen igG, ne samo igG4, kot se ponavadi uporablja.

Poenostavljeno povedano, imunski sistem lahko negativno reagira na neko živilo, tudi če na to živilo nismo alergični. Seveda ima imunski sistem dovolj drugega dela, kot se ukvarjati s hrano, zato je smiselno, da poznamo hrano, ki nam škoduje. Preobremenjeni imunski sistem se težko bori proti bakterijam in virusom, pojavijo se težave s črevesjem, alergijami in na koncu celo rak.

Rezultati mojih testov so bili zelo jasni: imunski sistem ne mara kravjega mleka, mesa (razen piščančjega in zajčjega), tunine, gob, češenj, kivija (zanimivo, kivi je velik alergen) in orehov. Teh živil ne smem jesti, pa bom bolj zdrava, močna in vesela.

Samo še zelenjavo lahko jem ...

V laboratoriju so povedali, da poslovno sodelujejo z različnimi državami. Odziv imunskega sistema je zelo odvisen od življenjskega okolja. Če jemo prehrano naših daljnih prednikov, potem imamo manj težav. Pred kratkim so testirali domačine v arabskem puščavskem svetu in dobili presenetljive rezultate: tisti, ki so bolje situirani, so imeli reakcijo na zelenjavo. Zakaj? V njihovem "domačen" jedilniku ni zelenjave, ampak predvsem meso, malo žitaric in jogurta. Bogataši so v svoj jedilnik uvedli zelenjavo (lahko so si jo privoščili) in imunski sistem jo je prepoznal kot tujek.

Po približno treh letih naj bi se imunski sistem pomiril, pri blažjih reakcijah pa že prej. Najpomembneje je, da jemo raznoliko hrano, drugače hitro pride do preobremenitve imunskega sistema. Če bi, na primer, namesto žitaric jedli veliko riža, bi se čez nekaj mesecev pojavila reakcija in riž bi bil na prepovedanem seznamu.