Zavrnitve v poslu in ljubezni

V knjigi Briana Tracyja "Vrhunske prodajne strategije" sem prebrala tale zapis o strahu:

"Strah je že od nekdaj eden največjih človekovih sovražnikov. Predstavlja največjo oviro pri doseganju uspeha v življenju in karieri. Zahrbten in poguben je. Globoko v podzavesti nas počasi razjeda in povzroča, da na svet gledamo z negativne namesto s pozitivne strani. Povzroča tudi, da se družimo z ljudmi, ki mislijo in čutijo na enak način. Tako med seboj vzpodbujamo strahove in prepričanja.

Med strahom in samospoštovanjem obstaja obratno razmerje. Večji kot je strah, manjše je samospoštovanje.

Samospoštovanje je povezano s tem, kako radi se imate, se sprejemate in spoštujete oz. s tem, kako se čutite koristne in vredne. Karkoli storite za to, da dvignete samospoštovanje, obenem izboljšate tudi vsa druga področja vašega življenja. 

Druga plat samospoštovanja je vaša učinkovitost. Bolje kot se odrežete, bolje se počutite."

Tracy se v tem poglavju knjige ukvarja s strahom pred zavrnitvijo prodajalcev, ki je največkrat vzrok za neuspehe pri prodaji. Ne bom vas mučila s prodajo, čeprav vsi vsak dan moramo prodajati (svoje sposobnosti, ideje, želje, skuhano kosilo ...).

Bolj sem razmišljala o zavrnitvi v ljubezenskih zadevah. Prijateljica V. mi je povedala zgodbo o drugi skupni prijateljici, ki je šla na zmenek s simpatičnim odvetnikom. Ni potekal idealno, preveč sta si bila različna. Moški jo je naslednji dan poklical in povedal, da se ne ujemata, zato prekinja stike. Meni se je zdela njegova poteza zelo častna, skupni prijateljici pa nepotrebna. Raje ima "barabe".

Nad dejanjem meni popolnoma neznanega odvetnika sem bila navdušena, saj sem prepričana, da so takšni odkriti klici bolj redkost kot pravilo. Zdaj se zavrne s klikom na gumb, chatom, s pošiljanjem SMS sporočila, v dobrem primeru z elektronskim sporočilom - ali ignoriranjem. To sem pa zdi meni osebno najbolj primitivna gesta, ki jo res sovražim. Napiši stavek ali dva, vsaj toliko poguma in spoštovanja do druge osebe moraš imeti, si mislim.

Meni se je v treh dneh dvakrat zgodilo, da so me zavrnili. Vendar tega nisem vzela osebno, pa tudi zavrnitvi sta bili "prijetni", zato se moja samopodoba ni pretirano zmanjšala. Še težje mi je, ko moram jaz koga zavrniti. Saj skrbno izbiram besede, ampak vem, da vsaka zavrnitev vsaj malo prizadene naš ego. Moj ego se gre sedaj "zdravit" k frizerju ... Tam te nikoli ne zavrnejo!