Se bo uresničila moja napoved? Za avgust 2012 sem napovedala obisk iz tujine, ki bo vplival na delo naše vlade. Kdo bo prišel delat red?
Vir: www.finance.si
Avtor: Simona Toplak
Februarja 2011 je Repubblica objavila, da je Slovenija raj za mafijo. Šlo je za intervjuje Roberta Saviana z mafijskim skesancem. Po Savianovem mnenju so naši organi to vedeli, ne pa nujno tudi naša vlada. Ne vemo, da bi se Slovenija odzvala tako, da bi navedbe skrbno raziskala. Vemo pa, da se je veleposlanik v Rimu šel kregat z enim najvplivnejših časopisov, čeprav je sam zatrjeval, da jim v posebnem pismu ni želel soliti pameti. Temveč le opozoriti, da Slovenija ni mafijska država.
Samo leto pozneje se z enim najpomembnejših časopisov in celo s
finančnimi trgi krega tudi Janševa vlada. Predsednik vlade Janez Janša tako
daje v nič Financial Times (FT), in sicer z argumentom, da
je ta časopis poleg tega, da bi Slovenija potrebovala mednarodno pomoč, zapisal
tudi, da je težava Evrope Merklova, in ne Grčija. Potem že mora
biti FT zabit.
To seveda kaže predvsem, kako aroganten, enoumen in
nepripravljen sprejeti ali vsaj poslušati drugo stran in razmisliti o drugačnih
argumentih je sam Janša oziroma naša vodilna politika.
Aroganca je seveda težava ne le pri tokratnem reševanju
Slovenije, temveč pri splošnem ustvarjanju Slovenije kot modernega, odprtega,
civiliziranega, demokratičnega, poslovnega okolja.
Zdaj poenostavljam in že vnaprej prosim, naj se omenjeni ne
kregajo z mano. Mi imamo dve društvi - imenujmo ju levo in desno - davčnih
svetovalcev, ki se ne »pogovarjata«. Imamo levo in desno društvo novinarjev, ki
se ne pogovarjata. Imeli bomo levo in desno televizijo, najbrž zato, da bosta
imeli pravico vsaka do svojih dejstev, ne pa do svojega mnenja. Čeprav bi moralo
biti prav nasprotno.
Imamo leve in desne sindikate, ki se ne bojujejo za pravice
delavcev, temveč za politično in ekonomsko oblast. Imamo leva in desna združenja
malih delničarjev. Levega in desnega združenja menedžerjev nimamo le zato, ker
je desnih premalo, ker v večini pomembnega gospodarstva nastavlja in odstavlja
politika. Inženirskih levih in desnih združenj pa najbrž nimamo, ker so na
tehniške fakse hodili sami desničarji, levičarji pa na FDV. Tako da se
inteligenca itak ne pogovarja med sabo.
In naprej, imamo Ljubljano, pa ne mislim samo župana, ki je
itak posebna zgodba, in imamo vse preostale, Celje, Kranj, Novo mesto in
Sevnico. Ljubljana, kjer sta politika in uprava, je nazadnjaška, v rdečo zvezdo
zagledana in arogantna do periferije, kjer ni ideologije, so pa inovacije,
delovna mesta in denar. In Ljubljana živi na puf in v utvarah. Zoprno je, če si
aroganten. In aroganten si lahko le, če ti vse stoodstotno uspeva. Če si
aroganten in se ti vse zalomi, se ti vsi smejijo. Si klovn, ne voditelj. Zato so
bile cirkus vse naše vlade in s to ni nič drugače.
Pahorjevi so ob jasnih znamenjih, da se država potaplja,
govorili, kako to ni res, ker je Slovenija na varni strani radarja. Arogantni do
težav, arogantni do reform.
Janševi gredo po drugi poti, a z istimi rezultati. Grozijo in
se potem čudijo, če jih kdo resno vzame. Strah, panika in kaos niso prava orodja
za politični ali poslovni dialog ne za rešitve. Tako kot ni lišpanje razmer. Ne
gre za nespretnost, gre za model, in to napačen model. Zato me preseneča, da
finančni minister Janez Šušteršič izjavi: »Očitno smo bili nespretni, je pa res,
da se včasih zdi, da finančni trgi samo čakajo na katerikoli namig ali
spodrsljaj, na katerega se lahko oprejo.« Finančni trgi vedno čakajo samo na
namig, da se odzovejo. Zato so tam, to delajo, tako služijo denar. In po prej
opisani poti ga mi izgubljamo. Cena zadolževanja Slovenije pa se nenehno
povečuje. To je cena ravnanja in izjav Janševe politike. To je cena, ki gre iz
vaše denarnice. Kot smo prej plačevali ceno Pahorja, je to zdaj cena Janševe arogance
in njegovih napak. Kar je škoda, ker vse ni napačno. Recimo uvedba davčnega
pavšala za male podjetnike.
Ni komentarjev:
Objavite komentar