Čiščenje jeter in izlet v neznano

V petek sem si čistila jetra. Bilo je zelo naporno, vendar se je splačalo. V soboto zjutraj sem lahko v WC školjki opazovala raznobarvno svinjarijo, ki je prišla iz jeter in žolčevoda. Dominik me je pomiril, da sem imela v jetrih samo majhne rjavkaste izločke, večji (zeleni, oranžni) pa pridejo iz žolčevoda zaradi pitja olja.

Najprej sem pozabila spiti grenko sol, zato sem jo vzela šele ob 21. uri. In šla že pred 22. uro sedet na stranišče, čeprav bi morala šele zjutraj naslednji dan. "Nič zato," me je miril Dominik, "čiščenje bo samo še učinkovitejše." Ravno zato, ker sem želela, da se jetra res dobro sčistijo, sem v petek jedla samo sadje in okrog 14. ure kos kruha z marmelado. Žolč je lahko pridno spal in čakal na oljnati cunami ob 23. uri zvečer.

Olje in grenivkin sok sem hitro spila in se odpravila spat. Pa ne za dolgo. Okrog 1. ure zjutraj so se začeli bolečine, spahovanje, ščipanje, vetrovi ... in končali okrog 4. ure. Zjutraj sem se zbudila šele ob 9. uri in Dominik mi je takoj postregel grenko sol. Že čez pol ure sem zasedla stranišče in ga s presledki "branila" do 12. ure.

Po čiščenju jeter je življenje lepše

Po vseh teh mukah sem z že skoraj perverznim zadovoljstvom analizirala izločke, ki so plavali na vrhu. Bili so vseh barv in kar nekaj jih je bilo. Vsem skeptikom, ki ne verjamejo v učinkovitost čiščenja jeter, bi svetovala, da se ga sami lotijo. Saj gre "samo" za pitje odvajala in olja - a, ne?

Po čiščenju me vedno znova preseneti psihološki učinek - umirjenost, stoičnost, sprostitev. Tako se nisem čisto nič razburjala, ko me je Dominik v nedeljo povabil na izlet. Cilj je bil Tošč, ampak zaradi pomanjkanja informacij in zemljevidov sva imela težave že z začetkom poti, potem sva zašla tudi vmes in na koncu prišla na polhograjsko Grmado. Pot, ki sva jo na koncu prehodila, je bila romantično lepa, senčna in samotna. Čisto nič se nisem razburjala, ko me je vlačil neznano kam in v vaški gostilni z veseljem pojedla obaro. Ja, s čistimi jetri je življenje lepše!