Tast in tašča sta že nekajkrat obiskala Moravske Toplice, predvsem zaradi mineralne vode z bazičnim pH in igrišča za golf. Naj povem, da sta stara 82 in 83 let!
Kot vsi vemo, je uspešnost dopustovanja odvisna od vremena in hrane. Vreme je bilo obakrat mrzlo in deževno, kar pa v toplicah kompenziraš s toplo vodo in savno. Še dobra knjiga in masaža, pa pozabiš na zavijanje severnega vetra.
Hrana je že bolj zapletena tema - ali je dobra, ali ne, na kar pa kot gost nimaš veliko vpliva. Iz hotela Ajda (4 *) smo šli v Livado (5*) predvsem zaradi hrane. In bili rahlo razočarani, še posebej večerja nas ni navdušila. V Ajdi je večerja samopostrežna, v Livadi hrano prinesejo natakarji, vendar samo takrat, ko ni preveč gostov.
Ko smo bili mi tam, jih je bilo preveč, zato smo dobili samopostrežni bife. Razočarani smo bili nad prepečenimi in posušenimi ribami in mesom, bilo je izredno malo zelenjavnih prilog (ne, krompir ne šteje), sladice brezizrazne in dolgočasne. Od osebja sem izvedela, da se v anketah tudi drugi gostje pritožujejo nad hrano in da so zamenjali že tri šefe kuhinje. Mislim, da bodo morali še enega ali dva, preden bodo gostje zadovoljni.
Ampak, tokrat niti nisem želela pisati o hrani, ampak o obnašanju za mizo. Takoj razčistimo: nisem snob in včasih jem kot pujs (ponavadi zeleno solato), brez noža ali pred televizorjem. V hotelskih jedilnicah pa vidim, da se nekateri pri hranjenju obnašajo kot pujsi, psi in opice hkrati.
Največje napake pri uživanju hrane so:
- S komolci se naslanjamo na mizo. Pri jedi lahko roke (10 -15 cm od zapestja) naslonimo na mizo, ko na priboru nimamo hrane, drugače so v zraku, ko hrano nosimo k ustom.
- Ne sklonimo glave k hrani, ampak nosimo hrano z rokami (priborom) k ustom. Hrbet je zravna, glava v skoraj vodoravnem položaju, da se lahko s sogovorniki pogovarjamo oziroma komuniciramo z očmi.
- Noža nikoli ne vtikamo v usta, ga ne oblizujemo ali nalagamo s hrano. Nož je samo za rezanje in v pomoč pri nalaganju hrane na vilice.
- Ne govorimo, ko imamo polna usta!!! Nekateri govorijo samo takrat, ko imajo polna usta hrane, kar je zame osebno največ greh za mizo.
- Juhe ne srkamo, ampak si žlico napolnimo do tričetrt in jo odnesemo do ust. Ne pozabite, hrbet je samo rahlo sklonjen, komolci niso na mizi, glava v pokončnem položaju.
- Jed začnemo jesti šele takrat, ko so vsi za mizo dobili svoje krožnike. To pravilo sama pri bifejskem načinu postrežbe hrane vedno kršim, ko pa smo zbrani za mizo (tudi doma), pa vedno upoštevam. Tega me je naučil moj nemški mož - šele ko je pri njih tudi mama sedla za mizo, se je začelo jesti, nič prej! Kar je znak spoštovanja do mame, ki je skuhala kosilo. Zato tudi jaz počakam moža, da pride iz kuhinje ...
- Si ne zaželimo "Dober tek!". Nekdaj so molili, da so se pomirili in povezali kot družina. Zdaj si lahko domislimo drugega besedila ali enostavno zaželimo dober tek - ne pozabite se pogledati v oči in iskreno voščiti! Celo šepetalec psom Cesar Milane da svojim psom jesti šele takrat, ko se umirijo...
- Mladina v restavracijah najraje je meso in krompir, zelenjave pa več ne utegnejo, saj morajo nenehno preverjati sporočila na svojem telefonu, pošiljati SMS, igrati igrice in delati vse ostalo, česar niti ne znam opisati.
Katerih grehov za mizo pa vi ne morete oprostiti?
Ni komentarjev:
Objavite komentar