Potovanje: Na sever v Lübeck

Med pospravljanjem zunanjega diska sem našla fotografije, ki sem jih naredila na srečanju Menschen gegen Krebs (Ljudje proti raku), aprila 2007. Takrat sem še fotografirala s Pentaxom, ki je tehnično slabši fotoaparat od sedanjega Nikona, vendar so mi barve bolj všeč. Res obožujem barve iz Pentaxovih fotoaparatov in resno razmišljam, da bi prodala malega Nikona in si kupila Pentaxa.

Ampak, nazaj k Lübecku: mesto mi je bilo izredno všeč, k temu je veliko prispevalo izredno lepo in toplo vreme. Vso mesto diha z vodo, mestno jedro skrbno čuvajo in je tudi živo (poseljeno).

Zaradi lepega vremena sem se počutila kot v Benetkah ali kje drugje malo južneje

Ladje vsepovsod 

Odšli smo tudi na izlet na severno morje v Travemünde (Lübeck ne leži čisto ob morju, ampak ga z njim povezuje naravni kanal), kjer je straaaašno pihalo.

Si predstavljate dopust na takšni obali? Voda je mrzla, če ima 20 stopinj so že vsi čisto vzhičeni, skoraj vedno piha svež ali mrzel veter, zato se je potrebno sončiti v hišici. Brrrr, grrrr! Ne, moj telešček zahteva toploto!

Kosilo smo imeli visoko pod oblaki v hotelu in kar z jedilnice sem naredila nekaj fotografij (vidi se odsev svetlobe v steklu)

 V Lübeku sva se najprej odločila za vožnjo z ladjico in bilo je fantastično. Toplo priporočam. Nato pa še za potem po mestu s turističnim vodičem. Bilo je odlično.

V starem mestnem jedru je veliko zelo ozkih ulic in še več notranjih dvorišč, ki jih stanovalci lepo negujejo. 

Skoraj bi pozabila: Lübeck vsi Nemci poznajo po marcipanu. Jaz sem ga poskusila, najboljšega, ki so ga imeli v trgovini, pa se mi je zdel OK. Nekaj let kasneje sem poskusila eko marcipan in znova ugotovila, da je pomembnejši izvor živila in ne znamka oziroma priljubljenost izdelka.

Zdravje: Telesni vonj - smrdi ali diši?

Ena izmed večjih napak, ki jih imam, je dober voh. Moj mož ni dober "vohljač", se je pa že navadi, da se, v za njega čisto normalnih okoliščinah, začenjam pritoževati.

Poleti je zelo hudo: smrdijo drugi in jaz. V moj zagovor lahko rečem, da mi je mož "predpisal" neke super ameriške antioksidante, ki vsebujejo žveplo. Zato že nekaj ur po tuširanju grdo smrdim. Ne vem, če te vonjave vohajo tudi drugi, ne bom jih spraševala, ker se itak ne da ničesar narediti. Večkrat na dan se pod pazduho umijem in obupujem. Torej, ko me srečate, me objemajte samo tik po tuširanju.

Na neprijeten telesni vonj drugih pa tudi nimam vpliva. Pri enih (moški tukaj krepko vodijo) se zavoha, da se že nekaj časa niso umivali. Ojoj, kako smrdi dva dni star pot, pomešan s pivom, čebulo in mesom. Smrdijo tudi kolesarji po celodnevni turi, ki imajo oblečene sintetične športne majice. Ko se zvečer peljem iz službe, jih vedno nekaj srečam in upam, da bodo hitro odpeljali mimo mene.

V bistvu me najbolj razjezijo smrdeči natakarji. Velikokrat so njihove uniforme iz sintetičnega materiala, ki še pospešuje nastanek neprijetnih vonjav. Dišečih deodorantov ne smejo uporabljati, kar se čisto strinjam, saj sem pred kratkim namesto hrane na krožniku vonjala natakarjevo vodico po britju. Fuj, fuj - nikoli več! Natakarjem torej ostane umivanje in nevtralni (strupeni) deodorant.

Seveda so še drugi poklici, kjer je močan telesni vonj nezaželjen, npr. kozmetičarka, zobozdravnik, frizer ...

Pujsi imajo zelo dobro razvit vonj, zato so jih nekdaj uporabljali za iskanje tartufov

Kaj lahko naredimo? Na telesni vonj vpliva prehrana, to vemo. Veganci imajo zelo blag telesni vonj, mesojedci močnega, še posebej, če imajo radi svinjino in veliko čebule. Tudi česen, ki vsebuje žveplene spojine, nas "nadišavi". Smrdimo lahko zaradi nakopičenih strupov - takrat pomaga post, klistiranje s kavo (pomaga čistiti jetra, jetra pa čistijo strupe), savna, telesna aktivnost, bazične kopeli. Manj smrdimo, če oblečemo naravne materiale, ampak to že sami veste.

Sem zelo občutljiva na substance, ki jih dajem v telo, zato me moj mož zelo rad uporabi za poskusnega zajčka. Če bom pozitivno ocenila nek izdelek, ga bo prenašalo 99% njegovih pacientov. Antioksidanti, po katerih smrdim kot pokvarjeno jajce (žveplene spojine), mi zelo ustreza. Zato stojično prenašam smrad in upam, da bo enkrat izginil ...

Trenutno pa mi več težav povzročajo hormoni, ampak o tem bom kdaj drugič, ker še raziskujem, kam so izginili moji testosteroni.