Potovanje: Na sever v Lübeck

Med pospravljanjem zunanjega diska sem našla fotografije, ki sem jih naredila na srečanju Menschen gegen Krebs (Ljudje proti raku), aprila 2007. Takrat sem še fotografirala s Pentaxom, ki je tehnično slabši fotoaparat od sedanjega Nikona, vendar so mi barve bolj všeč. Res obožujem barve iz Pentaxovih fotoaparatov in resno razmišljam, da bi prodala malega Nikona in si kupila Pentaxa.

Ampak, nazaj k Lübecku: mesto mi je bilo izredno všeč, k temu je veliko prispevalo izredno lepo in toplo vreme. Vso mesto diha z vodo, mestno jedro skrbno čuvajo in je tudi živo (poseljeno).

Zaradi lepega vremena sem se počutila kot v Benetkah ali kje drugje malo južneje

Ladje vsepovsod 

Odšli smo tudi na izlet na severno morje v Travemünde (Lübeck ne leži čisto ob morju, ampak ga z njim povezuje naravni kanal), kjer je straaaašno pihalo.

Si predstavljate dopust na takšni obali? Voda je mrzla, če ima 20 stopinj so že vsi čisto vzhičeni, skoraj vedno piha svež ali mrzel veter, zato se je potrebno sončiti v hišici. Brrrr, grrrr! Ne, moj telešček zahteva toploto!

Kosilo smo imeli visoko pod oblaki v hotelu in kar z jedilnice sem naredila nekaj fotografij (vidi se odsev svetlobe v steklu)

 V Lübeku sva se najprej odločila za vožnjo z ladjico in bilo je fantastično. Toplo priporočam. Nato pa še za potem po mestu s turističnim vodičem. Bilo je odlično.

V starem mestnem jedru je veliko zelo ozkih ulic in še več notranjih dvorišč, ki jih stanovalci lepo negujejo. 

Skoraj bi pozabila: Lübeck vsi Nemci poznajo po marcipanu. Jaz sem ga poskusila, najboljšega, ki so ga imeli v trgovini, pa se mi je zdel OK. Nekaj let kasneje sem poskusila eko marcipan in znova ugotovila, da je pomembnejši izvor živila in ne znamka oziroma priljubljenost izdelka.