Murgle: Konec zgodbe o kosjih mladičkih

V Murglah vsak dan vidim mlade kose in domišljam si, da so to "naši", iz našega gnezda. Včasih se pojavi ata kos z mladičem na našem vrtu, in takrat vem, da sta domača. Zadnjič pa sem celo videla dva samostojna kosja mladička, ki sta se kopala v ptičji skledi.

Vem, da še nisem povedala, kako se je končala zgodba s petimi kosjimi mladiči iz druge "serije" gnezdenja. Kot sem predvidevala, so iz gnezda izginili čez vikend. Bila sem kar malo žalostna, saj se mi niso zdeli dovolj veliki za odhod iz varnega gnezda. Ampak, bilo jih je preveč, niso imeli prostora in zelo vroče jim je bilo.

V Murgle sva z Dominikom prišla v soboto. Spomnim se, da sva naredila nekaj malenkosti v vrtu, vendar ne veliko, saj je bilo kar mrzlo. Gnezdo je seveda bilo prazno. Prejšnji dan je bila močna nevihta in mali nebogljeni mladički so se mi prav smilili zunaj na mrazu. Zakaj so morali tako hitro zapustiti gnezdo?

Kmalu sem ugotovila, da morajo biti mladički nekje v bližini, saj sta ata in mama kos sedela vsak na svojem drevesu in se drla. Kosi oddajajo posebne opozorilne znake, glede na bližino nevarnosti. Meni se je zdelo, da se ves čas zelo opozorilno oglašata in nič mi ni bilo jasno.

V Murgle sva prišla tudi v nedeljo in ata kos je s šrvi v kljunčku skrivnostno zgineval med velike in goste hoste. Aha, vsaj del mladičkov se skriva tam! Če še ne veste: samec in samička si razdelita mladiče in jih po zapustistvo gnezda ločeno vzgajata.

Idelano skrivališče za kosje mladičke

V ponedeljek je bil normalen deloven dan. Pozno popoldne sem šla v vrtno uto in takoj opazila, da si jo je prilastila kosja družina. Mladiči niso stradali, kar sem videla po njihovih iztrebkih. Aha, tudi sosedove češnje in moje borovnice so jim teknile ... Ok, naj jim bo, to je moj prispevek k ekologiji.

Zgodba se je zgodila takole: mladički so v petek zvečer ali v soboto zgodaj zjutraj zapustili gnezdo. Kosja starša sta vedela, da so mladički še nepripravljeni na življenje zunaj, da jih je veliko in da je mrzlo. Prepričana sem, da sta že nekaj časa iskala zatočišče za svojo družino in vse skrbno narčtovala. Vrata v uti so bila sicer zaprta, ponavadi niso, vendar je pod vrati dovolj velika odprtina, da so se odrasli in mladički splazili v notranjost. V soboto, ko sta se starša v opozorilo drla, so bili že v uti. Kako grozno bi se vsi prestrašili (zmano vred), če bi tisti dan odšla iskat vrtnarsko orodje. Pa, nisem, ker je bilo premrzlo.

Vse se je dobro končalo. Po optimistični varianti smo letos vzgojili šest mladičev, po pesimistično-realistični malo manj. Sistem z mrežo deluje in prepričana sem, da bomo naslednje leto ponovno uživali v družbi kosjih mladičev.