S čim si služim denar

petek, 11. februar 2011

Izlet: Opatijsko morsko sprehajališče

Meni je Opatija všeč, seveda govorim o sprehajalni poti ob morju, ne o notranjosti mesta. Z malo domišljije si lahko predstavljamo, kako so se konec 19. in v začetku 20. stoletja sprehajale dame v krinolinah in gospodje v frakih.

Pot je zaščitena pred mrzlo burjo, zato je zelo primerna za sprehode pozimi in zgodaj spomladi. Prejšnjo nedeljo, ko sva bila tam, sem pričakovala več sprehajalcev, saj je bilo vreme že kičasto lepo. Avtomobil sva parkirala v Volovskem in prehodila sprehajalno pot do drugega konca Opatije.

Ker sem s sabo vzela "velikega Nikija", sva bila strašno počasna. Razmere za fotografiranje so bile težavne, saj je sijalo močno sonce, morje je s svojo lesketajočo površino tudi nagajalo foroaparatu pri merjenju svetlobe, pokrajina pa je še vedno barvno pusta. Malo sem tudi eksperimentirala in v fotoaparatu nastavila močno nasičene odtenke barv. Zato so nekateri posnetki nenaravni, ampak kar sami ugotovite, kateri. Vidi se, da je začetek sezone, saj so skoraj vse fotografije visele in sem jih morala s programom poravnati.

Največ sprehajalcev je bilo domačinov, ki so se dali prepoznati po skrbno izbranih oblačilih in zimskih jaknah. Turisti smo bili že v tanjših vetrovkah, nekateri samo v majicah. Slovencev je bilo kar nekaj in prepoznavni so bili kot najbolj tečni starši. Ne razumem, zakaj se je potrebno nenehno ukvarjati z otrokom, ga siliti, usmerjati, klicati, nadzirati, opominjati ..., če pa se lepo igra v peskovniku ali na igralu!

Uživajte v fotografijah in si v spomin prikličite še vonj morja ...









 Ne, prav ste opazili, v morju so se nekateri tudi kopali. Popravljam: kopala se je ena oseba, druga pa se je ohlajala s hojo po morju. Obe sta bili ženski, kar so vsi komentirali. Ja. kmalu bo 8. marec!










 Volosko je majhna ribiška vas, ki je bolj znana po dobrih restavracijah, kot pa po ribah. Vsaj sedaj. V La Mandraču sem že bila, zato sva se tokrat odpravila v Amforo, ki bi naj bila ena najboljših gostiln v okolici. Pozabite jo, naju so zelo razočarali. Imajo pa dober kruh in razgled, ter pitno vino.


Z zadnjimi sončnimi žarki sva se odpravila domov in na poti naju je ves čas premljal čudovit sončni zahod.

Ni komentarjev:

Objavite komentar