Irska: Killarney - najbolj turistično irsko mesto

Kaj lahko počnemo v Killarneyu? Predvsem privrženci golfa ga poznajo, saj je v okolici mesta veliko lepih igrišč za golf. Ravno v času, ko sva bila midva v Killarneyu, je potekal Irish open Golf. Obiskalo ga je preko 80.000 ljudi, da boste imeli boljšo predstavo, za kakšno prireditev gre.

Dan po zaključku turnirja sva si tudi midva ogledala odločilno 18. luknjo na Irish open Golf

Killarney je najbolj turistično irsko mesto. Zelo je amerikanizirano in izhodišče za Ring of Kerry - krožno pot po cesti N70, ki pa me že od daleč ni navdušila, zato je nisem "obkrožila". Killarney mi je ostal v spominu po zanič postelji in 10-watni žatnicah v lučeh, zato sem morala knjigo brati v kopalni kadi. Naslednji dan sta me bolela hrbtenica in vrat.

Potolažila sem se z dobrim kosilo, ki je bilo eno najboljših na Irskem.

Cene v restavracijah so ameriško visoke, porcije ogromne, kakovost pa bolj tako, tako.

Zajtrk? Ne, perverzna jutranja pojedina!

Na skupnih potovanjih z možem vedno poskrbiva, da vsaj za nekaj ur greva vsak po svoje. On je šel trenirat za Irish open 2011, jaz pa sem kot turistka raziskovala mesto.

V mestu je bilo izredno veliko prometa, saj nimajo obvoznice, ki bi golfa željne in druge tranzitne turiste vodila mimo centra.

Moj lačni nosek me je pripeljal do zelo perspektivne, "neameriške" restavracije. Za večerjo nisva dobila prostora, zato sva rezervirala za kosilo naslednji dan.

Če boste kdaj v tem koncu in želeli poskusiti zdravo, inovativno in okusno hrano, pojdite v The Vanilla Pod.

Hmm, je bilo okusno, solata z artičokami. Jetra so predla od ugodja (artičoke jih čistijo), brbončice tudi.

Najdražji in najslabši sladoled, ki sem ga kdaj jedla. Aja, kepica stane 3,5 EUR.

Z mešanimi občutki sva zapustilia Killarney in se odpravila naprej na sever po zahodni irski obali.

Življenje: Nova okna - vlažno stanovanje

Vedno znova se razveselim, ko nekdo potrdi moje mnenje o sodobnih super neprodušnih oknih. V novembrski številke revij Glas gospodarstva je bil objavljen intervju s Petrom Novakom, dekanom Visoke šole za tehnologije in sisteme v Novem mestu.

Objavljam nekatere njegove izjave:

"... Poleg tega se pojavljajo težave v nekaterih novih kot starih stavbah zaradi prevelike tesnosti oken. Tesnost oken se je z novimi okvirji in tesnili namreč tako povečala, da naravno prezračevanje skozi okenske reže skoraj ne more več zadostiti izmenjavi zraka. Zaradi tesnosti se poveča relativna vlaga v stanovanjih nad 60-70%, kar negativno vpliva na ugodje ljudi in na stavbo, saj se lahko pojavi plesen na hladnih površinah stavbe."

V: Zakaj sploh vgrajujemo takšna okna?

"Trend proizvodnji in vgradnje tesnih oken prihaja iz Nemšije in Avstrije oziroma z območij s sorazmerno veliko močnega vetra. Ko se namreč ta upre v stavbo, ob slabem tesnjenju skozi okna pozimi v notranjost prihaja hladen zrak in hladi prostore. ...

V Sloveniji pa nimamo močnega vetra, le občasno burjo, zato je zadostovalo naravno prezračevanje skozi normalno tesna okna. Nikoli ni bilo težav s plesnijo, razen ob grobih napakah v izolaciji stavbe. V stavbah z novimi tesnimi okni pa naravno prezračevanje ne zadošča več, zato je treba okna pozimi odpirati, pri čemer izgubljamo relativno veliko toplote, ali pa vgraditi prezračevalni sistem. V novih stavbah ni težko predvideti nov prezračevalni sistem, težava se pojavi v starih objektih.

Če se ob prenovi zamenjajo okna, ki tesnijo, nekoč suho in prijetno stanovanje postane vlažno in slabo, za življenje neprimerno, nujno je pogosto zračenje v vseh letnih časih.Tudi zahteve po posebni RAL montaži oken so v naših vremenskih razmerah pretirane in nepotrebno povečujejo stroške."

Res ne vem, ali se samo jaz tako sekiram, ker je vedno več domov plesnivih in neprimernih za življenje? Plesen je res področje, kjer bi se lahko veliko naučili na napakah drugih. V Nemčiji je že 30% stanovanj neprimernih za bivanje - kar pomeni, da imajo plesnive cele stene, ne samo malo v kotu.

Moda: Imamo novo knjigo o oblačenju

Lea Pisani je izdala super knjigo o oblačenju. Lahko sem pregledala že manuskript in moram reči, da bo v knjigi vsakdo našel kaj zase. Primerna je za poslovneže, za bodoče neveste, za turiste, ki se odpravljajo na dopust, za moške in ženske. V knjigi je veliko zgodovinskih in sodobnih podatkov o modi in oblačenju, ki so prav zabavni.

Lea nas vabi na predstavitve knjige, jaz bom seveda šla na predstavitev v Ljubljani, ki bo v trgovini Rašica. Na vabilu boste videli še druge termine, kliknite na sliko. Tudi, če niste modni frik, kar pojdite in pocukajte Leo za rokav (ne, ne, v njeni knjigi na strani 265 piše, da se to ne dela!), ne, samo lepo jo pozdravite in povejte, da prihajate z mojega bloga.

Ste opazili spodaj levo namig, kaj obleči za predstavitev knjige? Piše, da lahko pridemo tudi, če ne bomo čisto kot iz škatlice. Ha,ha, takšnim pripombam ponavadi nasedem samo jaz, vsi ostali pridejo 100% urejeni. No, potem pa ne rabijo Leine knjige in bi lahko ostali doma, si mislim, ter uživam v čevljih, ki ne tiščijo in v modrčku, ki me ne stiska. (Ko boste prebrali knjigo, boste ugotovili, da definitivno spadam v naravni stil oblačenja).

Kliknite na sliko in povečala se bo, da boste bolje videli termine za predstavitev knjige.

Kaj se bo dogajalo z vami, ko vas bo v roke dobila svetovalka Lea Pisani, pa si lahko preberete v tem mojem prispevku: Odštekano nakupovanje v Emporiumu.

Irska: Kinsale - irska kulinarična meka

Geografsko malo skačem po krožnem irskem potovanju, vendar boste vsaj ostali pozorni ...

Zadnji prispevek je bil o Kilennyju, pomanjšanem Dublinu in močnem centru upora proti angleški zasedbi. Ja, Angleže so nekdaj na irskem zelo sovražili; kako je sedaj, pa se nisem imela časa pozanimati. Potem sva se odpeljala v Waterford, ki me je kot mesto najbolj razočaral in sva ga zapustila predčasno. Tudi v Admoru nisva našla ničesar atraktivnega in se potolažila v Midletonu oz. njihovi destilarni viskija.

Vsi turistični vodiči in katalogi so opevali Kinsale kot kulinarični center Irske, vsaj na jugu dežele. Kinsale je prijetno mestece, kjer sem odkrila kulinarični in arhitekturni stilistični miks.

Prvi pogled iz mesta proti morju.

Pogled na desno ...

... še bolj desno ...

... še malo bolj desno.

Na poti na levo stran zalivčka sem našla barvno pogumne stanovalce.

Zaseben dostop do morja - krasno!

Na levi strani zalivčka pa tale arhitekturna sramota. So bili odgovorni slepi ali samo pogoltni? Vrtne hiše oz. bloki zavzamejo dosti manj prostora, manj stanejo, so pa estetsko popolnoma neprimerne za to okolje.

Na poti v mesto še enkrat pogledam na lepši del zaliva, ...

opazim lepe rožice ...

... in jih najdem tudi v mestu.

Na slikah se vidi, da vreme ni bilo lepo. Še največ sonca sva dobila v Dublinu in skoraj verjamem, da se glavno mesto ni po naključju razvilo na tej geografski legi. Na žalost nisem fotografirala v pubu na večerji. Naj vas ne zavede izraz "pub" - hrana je bila fantastična, pa niti ne predraga. Mislim, da ima pub določene ugodnosti pri licencah za točenje pijače ali davčne ugodnosti, saj je najin pub izgledal boljše kot marsikatera slovenska restavracija.

Ime ni vse in, ko boste na Irskem, bodite radovedni in zavijte na večerjo tudi v pub. V Veliki Britaniji pa je že druga pesem. Tam se v pubih preprosto je in predvsem pije.

V centru mesta je bilo izredno veliko "postojank" s hitro prehrano - ne vem, kako jih naj opišem, ker niso restavracije. Porcije so bile ogromne, mastne in prehransko manjvredne, vendar plačljive. Mene takšne orgije niso zamikale, sem pa opazovala družine, ki so se basale s hrano. Vsi so bili že predebeli, ampak res debeli, ne samo malo porejeni. V usta pa so si s svetlobno hitrostjo tlačili fish & chips in pili gazirane pijače. Ojoj, ko bo ta trend prišel k nam!