Moda: Odštekano nakupovanje v Emporiumu

V juliju sva povabljena na slovensko-italijansko poroko (ker sem slovensko napisala najprej, je jasno, da je nevesta Slovenka), ki se bo odvijala v okolici Firenc. Seveda sem zapaničarila, saj v svoji omari nimam ničesar, ampak res ničesar primernega. Dolce & Gabanna, Armani, Versace, Cavalli, Valentino ... mi je odzvanjalo po glavi!

Pa sem takoj ukrepala in na pomoč poklicala Leo Pisani. Spoznala sem jo pred več kot petimi leti in sicer preko feng shuija. Vsa ta leta mi ni nič zamerila, da bolj slabo upoštevam njene nasvete glede oblačenja. Saj se trudim, še posebej pri barvah. Vendar so tukaj tudi vzorci in kroji, da o ličenju in čevljih ne govorim.

Moj stil je športno-naraven, kjer pa zelo hitro zdrsneš v šlampasto-zanemarjeni stil. Ne želim, da me obleka utesnjuje in čevlji tiščijo. To zadnje je tako pomembno, da sem se projekta "Firence" lotila od spodaj in si v Berlinu kupila - vsaj po mojem mnenju - lepe, športno elegantne čevlje.

Ko sem Lei poslala sliko, jo je skoraj kap. To so športni čevlji, je zastokala. Ampak, se nisem dala prepričati in se s čevlji v vrečki odpravila v Emporium. Lea namreč trdi, da je to še vedno trgovina z največ izbire.

In se je začelo! Bila sem kot vosek, ki ga je najprej oblikovala prodajalka perila. Leina ideja je namreč bila, da bi k hlačam (moja želja) nosila prozorno tuniko, zato sem potrebovala ustrezen modrček. Naj še omenim, da se je vse odvijalo v posebni pomerjevalnici in da je res bilo kot v filmu. Grdi raček se spreminja v laboda! V bistvu sem se izredno zabavala, še posebeje potem, ko sva nabrali kar 25 različnih kosov oblačil (= uspeh v tako prebrani trgovini kot je E. konec junija) in začeli pomerjati.

Ko smo izbrali modrček, je bila na vrsti ostala garderoba. Najprej bova določili tuniko, me je poučila Lea, hlače ne bodo takšen problem, čisto na koncu pa čevlje. Prosim? Lea, poglej moje občutljive nogice, ki bodo morale več ur stati na žgočem italijanskem soncu, poleg tega bi rada še fotografirala (zato sem si želela hlače). Ne, najprej tunika!

Takoj prva je bila najprimernejša, vzela sem še eno v drugi barvi, ker mi je bila všeč. S hlačami prav tako nisva kaj dosti komplicirali, Lea je določila bele znamke Hugo Boss, ki so znižane stale 49,90 EUR. Vidite, tako se varčuje!

Medtem, ko sem se oblačila, je Lea izginila in se vrnila s škatlami za čevlje. Hej, kaj pa je to? Lahko sem se samo še poslovila od berlinskih sandalčkov in z nogo smuknila v bolj odprte sandale z jermenčki, ki so baje zadosti "fensi" za firensko poroko. Če ne bi bili zelo udobni in bi me tiščali, jih ne bi kupila. Tako pa je noga rekla "da" in čevlji so skupaj z ostalimi oblačili romali k blagajni. Zapravila sem 265,50 EUR in za to dobila: dva modrčka (če ju želite videti, se prej najavite, ker ju bom nosila samo za posebne priložnosti), hlače, sandale in dve tuniki. Drago? Ne, ker so oblačila kakovostna, lahko jih bom nosila tudi naslednje leto in, ker se v njih zelo dobro počutim.

Tudi ob 21.15 uri, ko sva končali z nakupom, je Lea Pisani izgledala sveže, urejeno in bila dobre volje. Nisem še izvedela skrivnega recepta, mislim pa, da je povezano z burjo in naravo, saj živi v okolici Sežane.

Zelo sem vesela, da sem se odločila za svetovalni nakup. Mogoče se bo komu zdelo preveč snobistično in nepotrebno, vendar je takšen način nakupovanja časovno racionalen, dobila sem oblačila, ki mi resnično pristajajo in so primerna za poroko (mimogrede, praznovali bomo na kmečkem turizmu).

Lea mi je povedala, da ima kar nekaj strank (moških in žensk), ki se z njo enkrat do dvakrat na leto odpravijo po nakupih. Zapravijo od 1.500 do 3.000 EUR, njihova oblačila pa so usklajena in modna. Nekatere stranke varčujejo celo leto in si raje kupijo manj kakovostnih oblačil, pa zato dobre.

Na koncu je rekla, da se morava večkrat srečati na takšen način. Kar prevedeno pomeni, da še ni izgubila upanja, da bi me spremenila v urejenega laboda. Hej, Lea, saj labodi imajo bele "čevlje"! Že vem, berlinske sandale bom obula, če bo deževalo (hm, julija v Italiji?), ali zvečer, če me bo zeblo (julija v Italiji???), ali ...

Rožice: Junijski pozdravi iz Šiške

Fotografije z balkona v Šiški so bile narejene 16.6.2010, vendar se mi zdi, da je sedaj že vse drugače. Preden postanejo popolnoma neaktualne, jih objavljam.

Preproste tri koprive krasijo balkon, vedar se jih ne morem nagledati. Lepe so v vsakem vremenu, tako obsijane z jutranjim soncem, kot mokre po dežju.

Vse je pripravljeno, kot lansko leto, za gnezdenje kosev. Vendar se bojim, da jih letos ne bo. Pa celo dve mulenbekiji sem jima posadila.

Pogled s stola, ko spustim naslonjalo in pogledam navzgor

Še ne "ostankarski" lonček, vendar koprivi lepo rasteta in kotiček bo kmalu poln energije

Res špartanska okenska zasaditev - kot si je zaželel moj mož

Medena trava - povsod raste, samo zalivati jo je potrebno redno

Letošnja okenska zasaditev paše celo k okenskim okvirjem in polici ...

Še ena lepotica, ki zapolnjuje kot

Z makro objektivom se lepo vidi, kako kosmat je afriški smilj

Cvetovi heuhere

Tako lepa je bila koralna fuksija, preden jo je napadla koreninska gniloga (tolažim se s tem, da mi je enkrat propadla konec julija, ker se je prehladila zaradi toče)

Ta veliki frajer na balkonu je kordilina. Nič ji ne škodi, ne dež, ne veter, ne mraz. Obvladuje ostale rožice in soseda je že komentirala, da je letošnja zasaditev še posebej lepa.

Koprive so lepe tudi od blizu

Pod kordilino sem posadila deteljo in kar dobro se razumeta

Katera rožica pa je to?

Špartansko zasajen balkon, ampak mi je kar všeč

Potovanje: V Berlinu

Od petka do nedelje sem se potepala v Berlinu. Bilo je zelo naporno, saj je Berlin veliko mesto, pa še turistična vodička sem bila za Rajka, ki me je spremljal (ali jaz njega, kakor obrnemo).

Povzetek potovanja je takšen:

- Berlinčani so izredno prijazni ljudje (ne samo vljudni ali osladno prijazni, ampak res iskreno prijazni)

- Za ogled mesta potrebuješ najmanj en teden, pa še to samo za ožji center

- Berlin ni pretirano drago mesto, poceni pa tudi ne

- Za vsakogar se najdejo primerne trgovine za nakup (moj izplen: štirje pari čevljev, ena srajca, ena mikica, ene hlače, dva modrčka, dve majčki za šport, 8 knjig, nekaj poletnih okraskov, tablete proti škodljivcem in en kovček)

- Je zelo zeleno mesto (18% je zelenih površin), tudi vode jim ne manjka (reka Spree, kanali in jezera)

- Javni promet je izredno dobro organiziran, Berlin pa je še lepše raziskovati s kolesom ali ladjico

Fotografije s potovanja bom seveda objavila, še prej pa moram narediti nekaj FS svetovanj.

Rožice: Murgle junij 2010

Končno prve fotografije iz atrijskega dela hiše. Nisem nič komplicirala in jih naredila s kompaktnim fotoaparatom; "resno" slikanje še pride, ko se bodo rastline še malo razrasle.

Senčni kotiček vrta, ki še ni čisto urejen, je pa vsako leto lepši.

Novost so plošče na travi, ki mi jih je moj dragi mož položil kot darilo za rojstni dan (nisem ga še imela, ampak ne morem čakati tako dolgo). Rožice imajo tako več svetlobe, hkrati pa so kar dobro zaščitene pred močnimi padavinami.

Želvo sem prvo postavila pod travo Phormium, pa jo je preveč žgečkalo po ritki, zato je odšla na drugo stran k hojheri. Očitno ji je bilo lansko leto dovolj žgečkanja.

Že dolgo sem občudovala te (novozelandske) trave, letos pa sem pri Ruth v vrtnariji zagledala tole in jo takoj kupila. Ne vem še, kako jo bom prezimila, mislim, da bova skupaj odšli nazaj na Novo Zelandijo.

Korito s hostami je zelo všeč Dominiku, meni pa tudi vse ostale rožice.

Zasaditev iz ostankov, t.j. rožic, ki sem jih kupila preveč ali napačno. Se še razvija, njen čas šele prihaja.

Zelo mi je všeč tale zasaditev, še bolj mi bo, ko bo cigaretka polno zacvetela.

Če to ni špartansko!

Meni je takšna zasaditev všeč, Dominik pa stoka, da je premalo cvetočih rastlin. Tudi z jagodami bi bil zadovoljen ...

Novost v atriju so tudi kamni, na mestu, kjer je bila sivka. Postala je previsoka in grda, zato sem jo odstranila. Nič mi ni žal, vsi smo si enotni, da je sedaj lepše.

Le kako bodo sobivalli bolivijska begonija in impatiens Nova Gvineja? Ena potrebujo vodo, druga prenaša sušo. Upam, da bosta trava in batata za posrednika.

Če kakšna od rastlin v zasaditvi pogine, lahko na njeno mesto posadim koprivo. Zato pa jih imam v rezervi.

Sivi lonci se barvno povežejo z mizo in stoli in dajo atriju bolj mestni značaj. Letos sem veliko razmišljala o nakupu drugih loncev, pa nisem našla dobre zamenjave. Ali ne bi pasali k zidu iz klinkerske opeke (barva lososa), ali pa bi bila preveč omejena pri izbiri rožic.

Komaj čakam, da bosta zrasli obe travi. Sumim, da je pennisetum nižje rasti, ampak mi je celo prav, saj ne bo zastiral pogleda.

Lansko leto sem z veliko skepse posadila ruj, zdaj pa je pomemben okras na vrtu.

Poglejte na tla! Ker nas Ruth vzpodbuja, da naj poleg velikih loncev postavimo še manjše, sem letos nabavila mulenbekije. Zelo hitro rastejo, zato jih bo sredi poletja potrebno presaditi v večje lonce. V svoji domovini (Sredozemlje) so kot plevel, lahko jih občasno pozabimo zaliti, rasejo v polsenci in na vročem soncu, pa še obrezujemo jo lahko. Za velike zasaditve mi je bolj všeč velikolistna mulenbekija, ker se lažje uveljavi med drugimi enoletnicami.

Moj najljubši pogled, predvsem zaradi korokije. Mama mi jo je v vrtnariji Kurbus kupila za rojstni dan (kot vidite, morajo vsi sorodniki prehitevati z darilom) in enostavno sem zaljubljena vanjo. Postavila sem jo pred svetel zid, da pride do izraza, zraven pa postavila rastline z večjimi listi (vse skupaj je čisto enostavno, samo yin in yang upoštevajte).

Ruj bi naj delal senco hosti, ampak sem ga posadila preveč levo. Lansko leto je hosta "zdržala" južno sonce in bila prav lepa.

Čisto na koncu hiše, pred mojimi vrati, že čaka ležalnik. Vmes sem postavila dren, da bom imela več sence in zasebnosti. Dominiku in Kseniji sem že ponudila prostor za počitek, seveda proti plačilu, recimo, zalivanje bambusov, puljenje plevela, lovljenje kobilic in štriglic ... Tudi vi ste vabljeni!