Pa sem takoj ukrepala in na pomoč poklicala Leo Pisani. Spoznala sem jo pred več kot petimi leti in sicer preko feng shuija. Vsa ta leta mi ni nič zamerila, da bolj slabo upoštevam njene nasvete glede oblačenja. Saj se trudim, še posebej pri barvah. Vendar so tukaj tudi vzorci in kroji, da o ličenju in čevljih ne govorim.
Moj stil je športno-naraven, kjer pa zelo hitro zdrsneš v šlampasto-zanemarjeni stil. Ne želim, da me obleka utesnjuje in čevlji tiščijo. To zadnje je tako pomembno, da sem se projekta "Firence" lotila od spodaj in si v Berlinu kupila - vsaj po mojem mnenju - lepe, športno elegantne čevlje.
Ko sem Lei poslala sliko, jo je skoraj kap. To so športni čevlji, je zastokala. Ampak, se nisem dala prepričati in se s čevlji v vrečki odpravila v Emporium. Lea namreč trdi, da je to še vedno trgovina z največ izbire.
In se je začelo! Bila sem kot vosek, ki ga je najprej oblikovala prodajalka perila. Leina ideja je namreč bila, da bi k hlačam (moja želja) nosila prozorno tuniko, zato sem potrebovala ustrezen modrček. Naj še omenim, da se je vse odvijalo v posebni pomerjevalnici in da je res bilo kot v filmu. Grdi raček se spreminja v laboda! V bistvu sem se izredno zabavala, še posebeje potem, ko sva nabrali kar 25 različnih kosov oblačil (= uspeh v tako prebrani trgovini kot je E. konec junija) in začeli pomerjati.
Ko smo izbrali modrček, je bila na vrsti ostala garderoba. Najprej bova določili tuniko, me je poučila Lea, hlače ne bodo takšen problem, čisto na koncu pa čevlje. Prosim? Lea, poglej moje občutljive nogice, ki bodo morale več ur stati na žgočem italijanskem soncu, poleg tega bi rada še fotografirala (zato sem si želela hlače). Ne, najprej tunika!
Takoj prva je bila najprimernejša, vzela sem še eno v drugi barvi, ker mi je bila všeč. S hlačami prav tako nisva kaj dosti komplicirali, Lea je določila bele znamke Hugo Boss, ki so znižane stale 49,90 EUR. Vidite, tako se varčuje!
Medtem, ko sem se oblačila, je Lea izginila in se vrnila s škatlami za čevlje. Hej, kaj pa je to? Lahko sem se samo še poslovila od berlinskih sandalčkov in z nogo smuknila v bolj odprte sandale z jermenčki, ki so baje zadosti "fensi" za firensko poroko. Če ne bi bili zelo udobni in bi me tiščali, jih ne bi kupila. Tako pa je noga rekla "da" in čevlji so skupaj z ostalimi oblačili romali k blagajni. Zapravila sem 265,50 EUR in za to dobila: dva modrčka (če ju želite videti, se prej najavite, ker ju bom nosila samo za posebne priložnosti), hlače, sandale in dve tuniki. Drago? Ne, ker so oblačila kakovostna, lahko jih bom nosila tudi naslednje leto in, ker se v njih zelo dobro počutim.
Tudi ob 21.15 uri, ko sva končali z nakupom, je Lea Pisani izgledala sveže, urejeno in bila dobre volje. Nisem še izvedela skrivnega recepta, mislim pa, da je povezano z burjo in naravo, saj živi v okolici Sežane.Zelo sem vesela, da sem se odločila za svetovalni nakup. Mogoče se bo komu zdelo preveč snobistično in nepotrebno, vendar je takšen način nakupovanja časovno racionalen, dobila sem oblačila, ki mi resnično pristajajo in so primerna za poroko (mimogrede, praznovali bomo na kmečkem turizmu).
Lea mi je povedala, da ima kar nekaj strank (moških in žensk), ki se z njo enkrat do dvakrat na leto odpravijo po nakupih. Zapravijo od 1.500 do 3.000 EUR, njihova oblačila pa so usklajena in modna. Nekatere stranke varčujejo celo leto in si raje kupijo manj kakovostnih oblačil, pa zato dobre.
Na koncu je rekla, da se morava večkrat srečati na takšen način. Kar prevedeno pomeni, da še ni izgubila upanja, da bi me spremenila v urejenega laboda. Hej, Lea, saj labodi imajo bele "čevlje"! Že vem, berlinske sandale bom obula, če bo deževalo (hm, julija v Italiji?), ali zvečer, če me bo zeblo (julija v Italiji???), ali ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar