Kakšne družbene, politične in sociološke spremembe v Evropi je "zakrivil" Martin Luther, ko je 31.oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez. Včasih se sprašujem, ali bi katoliška cerkev sploh še obstajala, če se ne bi zgodilo čiščenje oz. reformacija.
Meni so načela protestantske cerkve zelo všeč. Med življenjem v Nemčiji sem spoznala protestantske vernike, duhovnike IN duhovnice. To, da imajo duhovnice mi je, kot zmerni feministki, seveda najbolj všeč. Pa tudi zdrav pristop do vere (manj je fanatičnosti, kot pri katoliški cerkvi, čuti se moderen pristop) in usmerjenost v prihodnost.
Evropa je, če pogledamo zelo posplošeno, razdeljena na protestantski sever in katoliški jug. Mislim, da sem bila na počitnicah, ko sem ugotovila, da je pripadnost veri povezana tudi z določenimi vzorci obnašanja. Vsi poznamo Nizozemce in njihova okna brez zaves. Če še niste bili tam, naj vam povem, da si lahko med večernim sprehajanjem po mestu, temeljito ogledate notranjost nizozemskih dnevnih sob. Nimajo zaves, to pa zato, so me poučili domačini, ker nimajo ničesar skrivati. Še več, želijo pokazati svoj skromni način življenja, moralnost in čistost. Govorim seveda o protestantskem delu Nizozemske, na katoliškem še nisem bila.
Podobno filozofijo lahko najdemo v protestantskih skandinavskih deželah: pridnost, poštenost, povezanost z naravo, odprtost, skromnost. Skandinavske države so nam vedno vzgled, ko gre za standard, socialno politiko, ženske kvote v politiki, stanovanjsko politiko, ekologijo, zdrav način življenja.
Kako pa je na katoliškem jugu? Ne bom izgubljala besed o korupciji, tajnih ložah, neenakopravnosti med spoloma, ker moram obesiti perilo in se mi mudi na obisk. Je pa na jugu veliko več praznega zunanjega blišča in svetohlinstva. Poglejte samo, kaj se dogaja okrog praznika 1. novembra na slovenskih pokopališčih! Rože, sveče in kičaste ikebane še nekako prenesem. Najbolj mi gre v nos hinavščina, ko sorodniki pridno stojijo okrog groba pokojnika, ki so ga za časa njegovega življenja močno sovražili. Ali pa je on sovražil njih, da o drugih zlorabah niti ne govorim.
Da ne bom tako pesimistično končala, predlagam, da se od Martina Lutherja nekaj naučimo. Recimo to, da je treba osebe ljubiti ali sovražiti že takrat, ko še živijo. Protestantje so se zavzemali za moralno očiščenje cerkve in jasne medsebojne odnose. Življenje je prekratko, da bi se ukvarjali z ljudmi, ki nam škodijo, in zanemarjali ljudi, ki nas ljubijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar