Irska: Eko dežela - ne povsod

Dva milijona ljudi in 300 milijonov vrečk – piše na jumbo plakatu ob Celovški cesti v Ljubljani. Očitno se te problematike zavedajo tudi Irci, saj mi v nobeni trgovini ni uspelo dobiti plastične vrečke (potrebovala sem jo za umazano perilo).

Tudi drugače so Irci ekološko naravnani. Če so zavedni, ne morem povedati, saj premalo poznam jihovo zasebno življenje. Zame je zaveden nekdo, ki z neko usmerjenostjo res živi. Vsaj na zunaj se trudijo, da bi bili prijazni do narave: na straniščih ni brisač, ampak dosledno sušilci za roke. V restavracijah strežejo vodo iz pipe in to zastonj; v neli dublinski restavraciji sploh nisem mogla kupiti vode.

Zakaj sem vodo želela kupiti, če bi mi jo prinesli zastonj? Ker je imela voda iz pipe ogaben okus!!! In to povsod, kjer sem jo poiskusila.

Ker je bila voda hladna in "začinjena" z limono, sem jo še nekako spila.

O vodi sem že nekajkrat pisala, zato veste, da zagovarjam pitje prečiščene vode iz reverznoosmozne naprave. Vodovodna voda zame ni dovolj čista in po nekejletnem pitju prečiščene vode so se mi brbončice zelo razvadile. Zato v vodovodni vodi zaznam vse nečistoče (klor, fekalije, rjaste cevi, okoljske strupe).

Pa nazaj na Irsko! Nič kaj ekološko se niso obnašali v veleblagovnici v Killarneyu. Seveda so imeli veliko različnih papirnatih vrečk, to ni bil problem. Zamerim jim, da mi niso dovolili pomeriti spodnjega perila. Našla sem čudovite spodnje hlače, iz materiala, ki ga obožujem in nosim dolgo časa. Tudi cena je bila čudovita, saj je komplet treh spodnjih hlačk stal samo 6 EUR. Juhuhu, v Nemčiji plačam za en kos od 8 do 12 EUR.

Nabrala sem si različne modele in velikosti ter se odpravila proti kabinam. "Ne, spodnjega perila ne morete pomeriti, " me je ustavila prodajalka. Najprej sem jo nejeverno pogledala in mislila, da je nisem dobro razumela. Pa jo sem!

Zahtevala sem pogovor s šefom in usmerila me je na blagajno. Z vodjo sva se lepo pogovorili o nepomerjanju perila in, kolikor sem jo razumela, je to na Irskem čisto normalna praksa. Ja, njen mož je pogosto v Nemčiji (v takšnih situacijah nikoli ne povem, da sem iz majhne slovanske državice, ampak se sklicujem na večjo, bivšo, germansko "drugo domovino" ...), zato ve, da je tam pomerjanje perila dovoljeno. Perila tudi ne morem odnesti domov, ga pomeriti in prinesti zamenjat. Ne, tudi čez hlače ga ne morem pomeriti.

Na koncu sem obupala in spodnje hlače izbrala po občutku in z raztegovanjem čez vrhnja oblačila. Doma sem ugotovila, da sem dobro izbrala in hlače z veseljem nosim.

Bi pa najraje napisala pismo irskemu ministru za turizem in mu povedala, da je prepoved pomerjanja perila skrajno neekološka, tudi, če mi ga zapakirajo v papirnato vrečko!!! Mogoče pa Irci uporabijo napačno kupljeno spodnje perilo za filtriranje vode?