Zdravje: Skriti podatki o stranskih učinkih zdravil

Še vedno nisem na "zeleni veji", kar se časa tiče. Zato objavljam sposojeni prispevek iz Razgledov:

Zakaj farmacevtska industrija ne razkriva podatkov o stranskih učinkih zdravil

darja, ponedeljek, 16. avgust 2010

Evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamandouros je dosegel, da bo Evropska agencija za zdravila (EMA) zagotovila dostop do podatkov o stranskih učinkih zdravil. Tako bo Irec Liam Grant kmalu dobil podatke o stranskih učinkih zdravila proti aknam roaccutane, ki ga izdeluje Roche Pharmaceuticals. Te podatke bo uporabil v nadaljevanju sodnega postopka proti farmacevtski družbi, ki jo toži, ker je prepričan, da je njegov sin zaradi stranskih učinkov zdravila roaccutane, ki ga je jemal štiri mesece, leta 1997 naredil samomor.

Varuh Diamandouros pravi, da ima delo EMA, ki je pristojna za izdajo dovoljenj za uporabo posameznih zdravil v EU, neposreden vpliv na zdravje državljanov EU. Zaradi tega jim mora zagotoviti čim boljši dostop do dokumentov in jim zagotavljati informacije, ki so v njihovo korist. Od EMA je prav tako zahteval, naj poskrbi, da bodo podatki o stranskih učinkih zdravil, do katerih bodo državljani imeli dostop zanje tudi razumljivi.

Roche Pharmaceuticals je zdravilo roaccutane lani umaknil s trga v ZDA. V družbi vztrajajo, da so to naredili izključno iz varnostnih razlogov, čeprav so uporabniki na obeh straneh Atlantika proti njej zaradi stranskih učinkov vložili več tožb – samo na Irskem jih je deset. Na recept je roaccutane v več državah v EU še vedno na voljo. Stranski učinki tega zdravila so depresije, poškodbe ploda pri nosečnicah, bolezni prebavil.

Zdravstveni Vestnik je aprila letos objavil članek o raziskavi o nezaželenih učinkih zdravil v Sloveniji. V raziskavi je skupina specialistov interne medicine pregledala tisoč naključno izbranih ambulantnih popisov bolnikov, ki so bili leta 2009 napoteni na preglede v urgentne internistične ambulante mestne in terciarne bolnišnice v Ljubljani. Ugotovili so, da je bilo 3,7 odstotka bolnikov napotenih na pregled v urgentne internistične ambulante zaradi neželenih učinkov zdravil. V Ljubljani je na interne oddelke bolnišnice zaradi neželenih učinkov zdravil sprejetih 5,8 odstotka bolnikov, kar je primerljivo z rezultati podobnih evropskih raziskav. Koliko bolnikov je obravnavanih v urgentnih internističnih ambulantah zaradi neželenih učinkov zdravil v Ljubljani in Sloveniji, ni znano. piše v članku.

Vsako zdravilo ima poleg svojega koristnega in želenega učinka tudi neželene učinke (angl. adverse drug reactions). Neželen učinek je vsak neželen in škodljiv odziv na zdravilo, ki ga je bolnik prejel v pravilnem odmerku za preprečevanje, diagnostiko ali zdravljenje bolezni oziroma spremembo fiziološke funkcije/…/ Resen neželen učinek zdravila je vsak neželen učinek zdravila, katerega posledica je smrt, neposredna življenjska ogroženost, invalidnost, sprejem v bolnišnico, podaljšanje zdravljenja v bolnišnici ali prirojena napaka.

Farmacevtske družbe se objavi podatkov o stranskih učinkih zdravil upirajo, saj statistični podatki, kakor je objavilo Delo, kažejo, da so neželeni in nepričakovani učinki zdravil peti najpogostejši vzrok za smrt v bolnišnicah. V Sloveniji je okoli 100.000 tisoč oseb, starejših od 65 let, ki imajo hkrati predpisanih več kot pet zdravilnih učinkovin, približno 12.000 pa jih hkrati uživa več kot deset zdravilnih učinkovin. Prim. Martin Možina, vodja centra za zastrupitve v UKC Ljubljana, pravi, da so imeli tudi primer, ko je nekdo užival 24 zdravil naenkrat, je objavil Dnevnik.

“Nemogoče je vnaprej oceniti, kateri bolnik bo občutil neželene učinke in kako intenzivni bodo. Zato je izjemno pomembno, da so bolniki seznanjeni in znajo prepoznati zgodnje znake tudi slabih učinkov zdravil, saj si tako lahko, brez patetike, rešijo življenje,” opozarja Martin Možina. Neželeni učinki se lahko pojavijo že ob jemanju enega zdravila, če jih človek uživa več hkrati, pa je ta možnost še veliko večja./…/Po raziskavah, ki so jih opravili v svetu, zaradi neželenih učinkov zdravil umre od 0,1 do 0,3 odstotka bolnikov. V Sloveniji to pomeni od 350 do 1000 smrtnih primerov na leto, na svetu je smrtnih žrtev zaradi neželenih učinkov zdravil vsako leto 270.000./…/ Statistika kaže, da največ zapletov povzročijo prav zdravila proti bolečinam (tudi nesteroidni revmatiki), ki jih poleg težav z želodcem in krvavitvam povezujejo tudi s srčnim popuščanjem, zvišanjem krvnega tlaka… “Zato bi moral vsak bolnik vedeti,” opozarja zdravnica in predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, “kakšne stranske učinke ima zdravilo, ki ga nujno potrebuje. Moral bi se opazovati, da bi lahko, takoj ko se neželeni učinki pojavijo, poiskal zdravniško pomoč.”