V muzeju d´Orsay vam nikakor ne bo dolgčas, saj so francoske umetnine (slike in kipci) iz obdobja 1848 - 1914 razporejeni po različnih kotičkih bivšega kolodvora. In z malo domišljije si lahko predstavljamo, kje so bile tirnice in peroni.
Če pa boste od umetnosti postali utrujeni, se odpravite v muzejski bistro in se okrepčajte. Vzdušje in ambient sta enkratna.
Še to: prva dva dni v Parizu sem fotografirala s kompaktnin fotoaparatom ("trotlkamero"), kar se opazi tudi na slikah. Nimajo "sočnih" barv, pa tudi kakovost je slabša. Ja, lenoba se pri fotografiranju skoraj nikoli ne obnese!
Pogled na Muzej d´Orsay iz mostu čez Seno (mimogrede: preko reke vodi izredno veliko mostov in prehajanje iz ene na drugo stran nikoli ni težavno)
Francozi so mojstri pri kombiniranju starega in novega. Filigransko lupino kolodvora so kombinirali z masivnimi betonskimi bloki - yin in yang je tudi tokrat deloval.
Vhod v muzej je eno etažo višje in od tam je nastala prejšnja fotografija. Ko se spustiš v osrednjo avlo pa te pričakajo prve mojstrovine.
V pariške muzeje se je pametno odpraviti pozno popoldne ali proti večeru. Midva sva izkoristila podaljšani delovni čas ob četrtkih, ko je muzej odprt do 21.45 ure.
Veste kaj me je v muzeju zelo presenetilo? Veliko slik z motivi ženskih aktov. Ampak, saj smo v Franciji, kaj sem pa pričakovala!
Tale slika se mi je zdela še posebej smešna in nelogična: piknik na gozdni jasi, oba moška sta popolnoma oblečena, ženski pa ne. Ha, ha, ha ... Slikar je moral imeti neizživete erotične fantazije, ki so bile skregane z realnostjo.
V tem delu muzeja je bilo na ogled veliko "mesa" in mesa ...
Moja empacipacijska dušica je bila že čisto na psu, zato sem se odločila, da poiščem še nekaj nagih moških motivov. In našla njega - kamniti ideal iz marmorja.
Med iskanjem moške golote se mi je priljubila tale slika na kateri je teta skladatelja Rimsky-Korsakowa (napisal je zelo znano skladbo Čmrljev let - seveda jo poznate!). V muzeju je dovoljeno fotografirati, vendar se na zgornjem delu slik vidijo odsevi reflektorjev in so fotografije neuporabne za komercialne namene. Zelo pametno ste tole pogruntali, Francozi!
Še ena slika za hahljanje, če uporabimo mojo interpretacijo motiva: po prvi rundi seksa se je mladenič odločil, da bo svojo drago motiviral za še eno, in sicer, s petelinjim bojem. No, mogoče pa je delovalo (verjetno pa ima ta slika globok umetniški pomen in mi bo kakšen umetniški zgodovinar kmalu poslal krvavo petelinjo glavo)
No, končno, pa sem le našla dovolj gole moške kože, da se je pomirila emancipiranka v meni in sem lahko odšla v najvišje nadstropje muzeja, kjer so me čakale nove umetnine.
Meni najljubša slika v muzeju - pozor, impresionistične slike se gledajo iz večje razdalje, zato umaknite glavo za pol metra nazaj in še enkrat poglejte sliko. Ja, zdaj pa pride do izraza!
Detalj iz splesne dvorane, kjer sva se z mojim dragim celo nekajkrat zavrtela (vsega vajeni varnostnik je samo stojično gledal in mislil na večerjo, ki ga čaka doma)
Še zadnji pozdrav od lepega in zanimivega muzeja
Ni komentarjev:
Objavite komentar