Danes sem skuhala fantastično sladko zelje. Za manj izkušene kuharje: to je enolončnica iz zelja in krompirja. Prepražimo čebulo, na koncu pa še za nekaj sekund sladko rdečo papriko (v prahu), ki ju zalijemo z vodo. Po želji dodamo še korenje in (prekajeno) klobaso ali meso. Od začimb pa so nepogrešljivi timijan, majaron, lovorov list, sol, poper, česen, kumina - in peteršilj. Ta res ne sme manjkati.
V mojem sladkem zelju je danes manjkal peteršilj, saj sem ga v soboto pozabila kupiti. Moj dragi je ugotovil, da sem bila res zmedena, saj to vsestransko začimbo vedno nabavim. Moja ljubezen do peteršilja pa še ni tako stara, saj ga kot otrok nisem marala. Stavek: "Ne bom jedla te travice!", je v naši familiji legendaren in izraža moj večletni odpor do peteršilja.
Poleg pospravljanja in sortiranja poletnih oblačil, kuhanja in pranja, sem našla urico ali dve za branje knjig. V petek sem bila poslovno v Celovcu in seveda zavila še v knjigarno. Izbira knjig je bila res velika, drugače pa sem bila razočarana nad centrom mesta. Ne toliko zaradi ponudbe, kot zaradi penetrantnega vonja po kebabu. V vsaki ulici je eden in nič kaj prijetno se ni sprehajati, če te povsod spremlja vonj po praženem mesu.
V knjigarni sem dobila dve fantastični knjigi o okrasnih travah (o tem kdaj drugič), knjigo Rite Pohle (ki mnogo piše o pospravljanju in sortiranju, tokrat v ljubezni) in knjigo avstrijskega pisatelja Martina Amanshauserja "Viel Genuss für wenig Geld" - Mnogo užitka za malo denarja. V knjigi me čakajo nasveti, kako uživati v življenju, pa kljub temu varčno ravnati z denarjem. Vse skupaj je napisano s šarmantnim humorističnim stilom, tako da branje ne bo dolgočasno.
Jutri pa me čaka zelo naporen ponedeljek, saj moram nadoknaditi ure, ko sem pomagala v ordinaciji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar