Verjetno ste že slišali za "skromnega" bivšega hrvaškega predsednika vlade, ki je trenutno na dopustu.
"Čeprav je Ivo Sanader odstopil s položaja predsednika hrvaške vlade in odšel na dopust, hrvaške davkoplačevalce še vedno stane okoli 20.000 kun (2700 evrov) dnevno. Toliko naj bi namreč stalo zgolj varnostno spremstvo, do katerega je Sanader kot bivši premier upravičen, piše hrvaški časnik 24Sata, ki se sklicuje na vire na notranjem ministrstvu." Več ...
Ko sem to prebrala, sem se seveda, kot vsak normalen človek, vprašala, kako se lahko politiki tako spridijo. Po moji oceni traja največ eno leto, ko ne razmišljajo več kot "normalni" ljudje, ampak kot poklicni politiki. Pred izvolitvijo (poslanci) ali imenovanjem (ministri) smo jih poznali kot ostre kritike korupcije, birokracije, nepreglednosti, strankarskega kupčkanja. Ko pa okusijo "politično kri", se spremenijo. Zakaj je tako?
O tem razmišljam že nekaj časa. In upam si trditi, da je takšna politična preobrazba od normalnega k političnemu značaju velikokrat vzrok, da se v politično življenje ne želijo vključiti dobri in sposobni ljudje. Ti so namreč tudi pametni in točno vedo, kakšna so pravila igre. Če po izvolitivi ne bodo "tulili z volkovi" in svojim botrom poplačali truda za politični vzpon, potem bodo zelo hitro "odstavljeni". Mislim, da so predvsem ženske tiste, ki se jim zdi takšna politična preobrazba nemoralna in ponižujoča.
Kakorkoli, do sprememb v vedenju in razmišljanju politikov pride, ali pa iz politike oddidejo. Zakaj se to zgodi? Kaj je motiv, sem se spraševala dolgo časa. Razmislite o tej teoriji:
Ko so politiki nekaj časa na oblasti, se začnejo zavedati, kako veliko denarja je v tej "dejavnosti" in koliko podrejenim lahko ukazujejo. Vsi se jim klanjajo in vabijo na obisk. Najpomembnejši ljudje bi se radi srečali z njimi, če le to želijo. Pa je to dovolj, da previsoko poletijo? Ne nujno!
Mislim, da se dvignejo od realnosti takrat, ko jim povejo nekaj državnih skrivnosti. Ko odprejo prve mape z oznako "Strogo zaupno". Ko z izbranci na varnih mestih razspravljajo o zadevah, ki jih ljudstvo ne sme izvedeti. Drugače bi se državljanji uprli, protestirati, izvedli udar. Ko imajo politiki od teh zaupnih informacij prve osebne koristi.
Ja, tako enostavno je postati povprečen slovenski politik. Zdaj pa še drznejša hipoteza:
Ker smo ženske dosti bolj realistične in praktične kot moški, ker se nam državne skrivnosti ne zdijo tako pomembna zadeva, da bi zaradi tega morale "poleteti" v politično nebo, ker pač ženske delamo in mislimo drugače kot moški, smo tudi dosti manj dovzetne za politično spremembo značaja. Iz tega sledi, da bi morali biti v slovenski politiki čim več žensk.
Zato moj predlog: ženske naj volijo ženske kandidatke, pa se bo marsikaj spremenilo na bolje. Za vse! Tako pa ženske še vedno strožje ocenjujejo kandidatke, ter volijo kandidate, ker imajo lep nasmeh, očke ali ritko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar