Starost: Kakšne bodo naše pokojnine?

Včeraj zvečer sem na TV SLO1 gledala oddajo "Upokojeni in revni?". Novinarka je pripravila kar dober prispevek o pokojninah, starostni meji za upokojevanje, delovni dobi, prispevkih za pokojninsko zavarovanje. Pridobila je mnenja številnih sogovornikov, od politikov, strokovnjakov do sindikalistov. Predstavljene so bile tudi konkretne zgodbe upokojencev in zaposlenih.

Le kaj bomo mi počeli kot upokojenci?

Glede na to, da sem kaj nekaj let žiela v Nemčiji, kjer vsak zaposleni ve, da od državne pokojnine ne bo mogel živeti, že imam nek model za finančno varno starost. Ali je pravilen, pa ne vem.

Dominik je oddajo nekaj časa gledal, potem izjavil, da nobeden nima prav in odšel pomivat posodo. Le kaj je s tem mislil?

Japonci živijo zelo dolgo. Bo tako tudi v prihodnje?

Po koncu oddaje mi je razložil, da pokojnine v prihodnosti sploh ne bodo problem, saj bodo ljudje hitreje umirali in bo več denarja ostalo za tiste, ki bodo v starosti zdravi. Vsi (pokojninski, zavarovalniški) modeli napovedujejo, da se bo povprečna starost še povečevala. Moj mož pravi, da ne bo tako. Že naša generacijabo imela velike zdravstvene težave, kaj šele naši otroci.

To srednjo generacijo je v oddaji omenila tudi zdravnica. Če se bo meja za upokojitev povišala, bodo na najslabšem prav ti delavci (od 4o do 50 leta), je povedala z velikim prepričanjem.

Kar ji čisto verjamem, Dominiku pa tudi. Posledice za družbo bodo seveda katastrofalne, prav tako pa bo prišlo do velikih družbenih sprememb, ko bo upokojencev več kot aktivnega prebivalstva.

Še bolj črni scenarij je kombinacija obeh prognoz: upokojencev bo več kot delavcev, in mlajši bodo zbolevali in umirali prej kot njihovi starši.

Mene osebno seveda zanima predvsem to, kdo bo delal za mojo pokojnino. Ko opazujem generacijo Y in prihajočo generacijo Z (to je moj izraz za tiste, ki so rojeni po letu 2000), začnem dvomiti v medgeneracijsko solidarnost. In mojo penzijo.