Prehrana: Popestrite si poletni jedilnik s "pocanimi murki"

S svojim dragim možičkom sva se pravkar vrnila iz tržnice. Prišla sva vsak iz svojega konca: on iz Šiške, jaz iz črnuške vrtnarije, kjer sem nakupila nekaj čudovitih host. Ker je moja pot bila daljša, je Dominik medtem že vse nakupil in čakal v senci bifeja. Mene je poslal samo še po koper, saj so se na tržnici pojavile prve kumarice, primerne za "pocanje".

"Le kaj je to?", se boste spraševali vsi, ki niste iz Prlekije ali okolice Ptuja. Pocani murki so na poseben način pripravljene kumarice, ki se jim med fermentacijo spremeni okus in barva. Zaradi fermentacije (vretja) so pocani murki odličen vir probiotičnih bakterij in zelo aromatični.

Zanimivo je to, da hitro fermentirane kumarice poznamo na tako ozkem geografskem področju. Prekmurci jih ne delajo, prav tako Mariborčani in Korošci ne. Vsaj ne da bi vedela.

Fotografije so iz lanskega leta, ko smo na šišenskem balkonu "pridelali" več deset kilogramov fermentiranih kumaric

Pocani murki so tesno povezani z mojimi najlepšimi spomini na otroštvo. Pri teti smo jih iz velike kadi lahko lovili kar z roko, potem pa pojedli s kruhom in zaseko (od srečnih pujsov, seveda, ki so se še prejšnjo poletje hladili v blatu).

Doma smo h kumaricam jedli tudi klobase in pašteto. Ne pozabite, to so bili zlati časi socializma, kjer je bila Gavrilovićeva pašteta zakon! Velikokrat smo jih narezali na rezine in uporabili za solato, skupaj s papriko, fižolom in paradižnikom. Vse z domačega vrta! In seveda začinili z bučnim oljem. Božansko!

Ko se mi je mudilo ali sem bila strašansko lačna, pa sem jih samo prerezala na pol, jih malo posolila in popoprala, ter z največjim užitkom pohrustala. Ja, res, če so fermentirane kumarice dobro pripravljene, so črvrste in hrustljajo pod zobmi.

Fermeniracija je hitrejša, če so kumarice na toplem, lahko tudi na ne prevročem balkonu

Receptov za pocane murke je veliko in vsaka gospodinja ima svoj recept. Ponavadi jih naredimo takole:

V večji kozarec za vlaganje zložimo manjše kumarice (ne jedilne, ampak tiste za vlaganje), ki smo jih dobro oprali (če so kumare grenke, jih pustimo 30 minut stati v vodi) in odrezali konice, ki so ponavadi tudi grenke. Večje kumarice lahko v sredini z nožem prebodemo, da se bodo hitreje fermentirale. Kumarice prelijemo z mešanico vode, soli, kisa in začimb. Kadar pa želimo zelo aromatične kumarice, lahko začimbe in kumare zlagamo po plasteh - tako jih delamo mi.

Gospodinje poznajo različne recepte za marinado: nekatere dodajo več kisa, druge več soli, nekatere pa sol opustijo, da so kumare bolj hrustljave. Od začimb lahko uporabimo koper, janež, kumino, poper, česen, čebulo, šalotke, lovorjev list ... Čvrstost in hrustljavost kumaric naj bi ohranjali višnjevi in trtini listi, ki jih prav tako dodamo marinadi.

Kozarec s kumaricami zapremo s pokrovom in ga pustimo nekje na toplem (v kuhinji, zunanji ali notranji okenski polici). Že čez nekaj ur lahko v marinadi opazimo mehurčke – prve znake fermentacije. Kumarice so, odvisno od temperature in velikosti, fermentirane v približno v 24 urah, lahko pa tudi kasneje.

Najboljše so takrat, ko niso več zelene, ampak rumenkasto zelene in nimajo več tistega tipičnega okusa po kumaricah. Pojesti jih je treba v enem do dveh dneh, potem pa dobijo sivkasto barvo in začnejo gniti. Zato jih vedno pripravimo v manjših količinah, razen, ko dobimo goste. Če jih po končani fermentaciji hranimo v hladilniku, lahko čas uživanja podaljšamo za nekaj ur. Hladne so tudi bolj osvežujoče!

Kako zdravo črevesno floro imamo, lahko ugotovimo nekaj ur po užitju fermentiranih kumaric: če dobimo prebavne motnje, naša črevesna flora še ni pripravljena na predelavo takšnih kumaric. Pomagali vam bodo seveda probiotiki, ki jih zaužijte po zdravi malici s pocanimi murki.