Na začetku sem ga klicala Mali, ko sem želela govoriti o njemu, ne da bi vedel. No, po dveh mesecih sem opazila, da točno ve, da ima dve imeni ... Lumpi mali ...
Mogoče se bo komu zdelo, da lahko Lui počne vse, kar mu paše. Ni tako. Odpoklic je 100%, uboga ukaze (ne pozna jih veliko, ampak tiste obvlada), nima lovskega nagona, pozna pravila v hiši, počaka v restavraciji ali trgovini.
Mu pa omogočim, da izživi svoje nagone. Naj raje lovi igrače po moji postelji, kot divjad po gozdu.
Največji frajer se počuti, ko ukrade papirnate robčke.
Kukuk, ni me ...
Zelo rad se boža in stiska.
Mali na velikem hlodu na Golovcu.
"Ko Helena pije kavico, najraje počakam v njenem naročju."
Lui obvlada tudi okraševanje - v šal je vdelal okroglo luknjo.
Ogleduje si moje nove planinske čevlje.
Še ena akcija z vsemi elementi: lov, lizanje, grizenje, trganje ...
Po naporni igri pa se prileže spanje. Kot mali angelček je.
Lui nima nič proti, če ga med spanjem malo počoham po trebuščku.
Lovske šape v akciji. Ker ni imel normalnega otroštva, je ob prihodu k nam (približno 8 mesecev starosti) imel slabo razvito motoriko. Zelo je napredoval in veselje ga je opazovati, ko lovi igrače.
Ne mara dežja, uživa pa na soncu. Če lahko leži na moji postelji, je toliko slajše.
Zjutraj iz svoje postelje pride v moji, ko mu to dovolim, in se takole nastavi za masažo celega telesa.
Lui v službi. Tako nesrečno je gledal, ker ni bilo njegove postelje na standardnem mestu.
Lui srečen v svoji službeni postelji, ki je sedaj na pravem mestu. Terierček, pač.
Še ena od lupmarij ... Sedaj pregrinjalo na postelji zatlačim za rob postelje in ostane na svojem mestu.
Lui pregleduje moj spomladanski nakup. Baje je v redu.
