Lui občuduje sončni zahod

Malo sem si na morje šla "natankat" vitamin D. Ker je moj dragi na Caminu, sem si zaželela romantike. Kuža Lui je bil že utrujen od dnevnega sprehoda, ampak me je vseeno spremljal. Na zemljevidu sem poiskala primerno mesto in sva šla.

Ravno pravi čas sva prišla - kar se sončnega zahoda tiče. Našla sva tudi pasjo plažo, kar pa Luia ni čisto nič zanimalo, saj se izogiba vode. Nato sva sprehod nadaljevala po prijetno sprehajalni potki in uživala v pogledih.

Aaaaaaaaa ...

Fotografirala sem s telefonom; slike sem samo poravnala in obrezala, če je bilo potrebno. Težko je v poltemi fotografirati ravno, če je prosta samo ena roka, ker je v drugi povodec.

Objava za roželjubce

Končno bom objavila nekaj fotografij mojih letošnjih zasaditev. Kot je zapovedal feng shui, sem uporabila predvsem bele in srebrne rastline, tudi zelene. No, nekaj barvnih "napak" se je prikradlo v lonce ...

Čeprav me je bilo kar malo strah, kakšne rožice bom posadila, so me zasaditve navdušile. Prav uživam, ko gledan prečiščeno-romantično podobo.

Zaradi zahtevnega vremena je bilo letos naporno vrtnariti. Vsaka napaka (napačna izbira rože oz. mesta zanjo, napačno zalivanje) se je takoj maščevala in nekaj rožic je - odšlo na kompost. Ampak, Ruth nam je vedno pridigala, da naj bo v zasaditvi večina preverjeni, odpornih rastlin in samo ena ali dve eksperimentalni. Podpišem.

Ruth je tudi vedno poudarjala, da beli cvetovi slabo prenesejo dež. Ja, letos sem se lahko sama prepričala, da to drži.

Vrt preveva romantika, ki jo pa kvarijo komarji. Posadila sem nekaj rožic, ki privabljajo čebele, in celo sezono imajo dva ali tri vira za hrano. Trenutno jih je polno na baziliki, vsaj 30 pa jih sedi tudi na hermeliki. Tudi naš kuža Lui je zadovoljen z rožicami, ker se je okrog loncev tako fino loviti.

To je centralna zasaditev v našem vrtu, zato se vedno potrudim, da je nekaj posebnega. 

Za mulenbekijo me je navdušila Ruth Podgonik Reš. Vsako leto jih posadim vsaj nekaj, ker so tako hvaležne strukturne rastline. Letos nimam niti ene, razen te, ki je preživela že 3 zime. Dala sem jo na "podstavek" - moj dragi je podrl manjši oreh na Ledini in mi prinesel tri najdebelejše kose debla. Čisto sem zaljubljena v tole lepotico, ker je tako preprosta in hvaležna!

Tako pa rožice vidi Lui ...

Veliki lovec nese plen

To je bazilika, ki sem jo v celoti prepustila čebelam. Dala sem jo na podstavek iz ledinškega oreha, je pod streho in čebelo jo bodo lahko še dolgo uporabljale. 

Nekje konec junija sem podlegla milemu pogledu sadike abutilona. Rumene barve! Napačne barve za letos! Ko sem ga posadila, so se začele težave. Ni mu bilo dobro pod napuščem, ne na prostem, ne na vzhodu, ne na jugu ... Bele verbene, ki sem jih posadila spodaj, so takoj dobile pršice. Vse skupaj sem odnesla k zadnjim  vrtnim vratom, da bo romalo na kompost. Po enem tednu pa je prišlo do čudežne preobrazbe abutilona in zrasel je v tega lepotca. Verbene še vedno slabo cvetijo, ker imajo premalo sonca, ampak vsaj zdrave so. 

Velikokrat pozabim fotografirati zasaditve pred hišo. Pa so tako pomembne, saj privabijo energijo v naše poslovne prostore. Tudi tukaj je polno belih, romantičnih cvetov, in stranke vzdihujejo in jih hvalijo. Če podrobneje pogledate, boste videli, da so zasaditve zelo preproste: dihondra, begonija zmajeva krila, drobnocvetni mleček, smilj, novogvinejska vodenka, batata in gavra (manjkajo v loncih, ker sem jih že porezala).

Tukaj manjka gavra, ki je bogato cvetela in privabljala čebele. Ker je odcvetela, sem jo odrezala.

Za takšen grmiček je treba redno čistiti odcvetele cvetove na begoniji zmajeva krila. 

Pogled iz pisarne na vrt. Tudi tukaj manjka gavra (poleg koprive). 

Muca nam že več del dela družbo. Opazite komarja na njeni glavi? Grrr ...

 Pogled s terase

Pod okrasno travo sem posadila dva grmička bele, povešave lantane. Zelo malo sta cvetela, ker ni bilo dovolj sonca. Med njima manjka skevola, ki je prav tako postala žrtev premokrega poletja. 

Nakup hiše in feng shui

Kakšna "nadloga" me je doletela! Ker bi se rada odselila na podeželje, gojila svoje sadje in zelenjavo, uživala v čistem zraku in miru, iščem manjšo hišo. Priznam, nisem jih še veliko videla v živo, ker me odvrnejo že slike v nepremičninskih oglasih.

V knjigi, ki jo ravno berem, sem izvedela, da je magična številka 37. Če bi si rada ogledala 100 hiš za nakup (sami določimo končno številko), bi morala zavrniti prvih 37 in potem izbrati prvo, ki bi bila boljša od 37. No, v knjigi pišejo o izbiri kadrov (tajnic), lahko pa se pravilo prenese tudi na izbiro partnerja.

Recimo, da bi jih radi spoznali 10. Prvih 3,7 brez odlašanja zavrnemo, ker samo pregledujemo ponudbo na trgu, nato pa izberemo prvega najboljšega kandidata/-ko, ki bo presegel povprečje prvih 3,7.

Kot sem razumela, je znanstveno, matematično dokazano, da deluje.

Jaz sem si v živo ogledala šele 2 hiši, zato se bom hitro zmenila za ogled še dveh, da presežem 3,7 ...

... in nato kupim "pravo".

Je pa hudič izbirati hišo z znanjem feng shuija. Če je hiša v vinorodnem območju (sama nikakor ne želim tja, ker v vinogradu najmanj 15 x letno škropijo in je okolje zelo zastrupljeno), je po pravilu takšna:

- Vinska klet z rostfrei sodi, stiskalnico, buteljkami in ostalimi pripomočki je urejena vrhunsko. Miza in stoli so iz masivnega lesa, po tleh najboljša keramika, klet iz najboljšega kamna,  vzdrževana okna, da vratih ne govorimo ... V ta del hiše se je vložilo veliko denarja in truda.

- Pritličje ali prvo nadstropje, kjer so dnevna soba, kuhinja, kopalnica in glavna spalnica, je urejeno srednje dobro. Pohištvo je manj kakovostno, velikokrat nametano iz vseh vetrov, prostori natlačeni in prašni. Energijsko so vsaj 50% slabši.

- Mansarda: ojojojoj ... Če je že izdelana, je v 90% neuporabna. Majhne sobe, nizek kolenčni zid, pomanjkljiva izolacija, majhna okna, slaba oprema.

Tudi, če hiša ni v vinorodnem okolišu, je najbolj urejena klet, s sobo za žurke -  ki je seveda že 10 let ni nihče uporabljal.

Ker sem že dovolj jamrala, niti ne bom omenjala ostalih pravil iz feng shuija, ki jih je nujno treba upoštevati, če želiš kupiti energijsko dobro hišo. Vse upe polagam na hišo številka 5 ... :)

Dan kužkov in moja dva temnodlakca

Danes je dan kužkov in seveda si Lui zasluži objavo. Za vikend smo bili v Prlekiji, zato na njegov dan spi, je, se pusti čohati in gre na 5 minutni sprehod.

Lui je super talent za selekcioniranje - na krožniku mu vedno uspe pustiti maksimalno količino zelenjave. Tudi danes se je izkazal:

Pojedel je meso in ovčji jogurt, pustil pa 50% korenja s krompirjem. Korenje sem premalo skuhala, zato se ni dal zmečkati na prafaktorje, ki bi se zalepili na meso. 

Takole pa sta moja temnodlakca pozirala v Prlekiji. Srčkana sta, a ne?

Obe fotografiji sem naredila z novim telefonom. Ko sem želela slike s telefona prenesti na računalnik, sem ugotovila, da na drugem koncu nimam USB priključka, kot na starem telefonu. Očitno moram s tako "fensi" telefonom vse delati brezžično - jaz pa še vedno uporabljam internetne kable ... Ampak, sem že naročila pravi kabel, ne bodo mene zafrkavali!!!

Ne grem na Camino!

Moj okrogel rojstni dan je zasenčila novica, da bo dragi prehodil Camino. Baje sem ga sprovocirala jaz, vendar nimam pojma kako. Mogoče takrat, ko sem mu rekla, da Camina niti slučajno ne bo sposoben prehoditi? Hehehehe ... Mogoče.

Pomagala sem mu kupiti letalske karte in prebrala nekaj nasvetov na spletu, da ga sedaj lahko zalagam z nasveti:

- Na Caminu bombaž nima česa iskati!
- Potrebuješ mrežico za pranje perila, da se tvoje seksi spodnje hlačke (seveda iz ne-bombaža) ne bodo pomešale z modrčkom od Španke/Nemke/Američanke ... (vstavite poljubno nacijo), ko jih boste skupaj prali v pralnem stroju.
- Mislim, da volnene nogavice niso primerne (kar so mu svetovali v trgovini).
- Pot Camino del Norte ni primerna, če bo konec septembra veliko dežja.
- Vpojnost tvoje novo ne-bombažne brisače lahko testiram tudi na psičku Luiu.

Camino je zasenčil mojih petdeset in prav je tako. Številka res ni razveseljiva.

Ko drugim pove, da gre Camino, takoj vprašajo: "Helena gre zraven?" Vsi namreč mislijo, da sem jaz pobudnica za tako odštekano idejo.

Ne, ne grem in nikoli ne bom šla. Camino bi bil zame mučenje na stoto potenco. Kako naj hipersenzibilna duša zdrži spanje v skupinskih spalnicah, kjer 30 ljudi celo noč proizvaja takšne in drugačne zvoke? Ko se eni zbudijo in pakirajo ob petih? Ko eni celo noč smrčijo? Ko eni klepetajo do polnoči? Ko ...

Šla bi samo, če bi na dan prehodila največ 15 kilometrov in vsak dan spala v enoposteljni sobi, v tihi spalnici., brez motenj kot je zvonjenje cerkvenih zvonov.

Tako pač je, treba se je zavedati svojih omejitev.

Camino bom pač "doživljala" preko knjig. Prebrala sem jih že pet, zato lahko z zanesljivostjo rečem, da ne grem na Camino.

Moj dragi je postavljal neke pogoje, da ne bi omenjala njegovega potovanja, ampak sem ga zavrnila z najboljšim argumentom: "Vsem moram povedati, kako ponosna sem nate, ker boš prehodil več kot 1.000 km!" Izpogajala sem si 20 slik, ki jih bom lahko objavila na spletu. Obvladam.

Fotografija je s predzadnjega dopusta v Ramsau, ko še ni slutil, kako kmalu bo šel na Camino.

Moj okrogli rojstni dan

Danes imam okrogli rojstni dan. Vsi tisti, ki mislite, da je 40 - rada vas imam! :) Ampak, se motite ...

Pri 40. rojstnem dnevu sem bila mogoče v boljšem fizičnem stanju, psihično, mentalno, čustveno pa se sedaj dosti, dosti boljše počutim. Pri 40. lahko še rečeš - z veliko statistično verjetnostjo - da je pred tabo še polovica.

Pri 50. RD pa veš, da je polovica že za tabo. Naenkrat se zaveš, da ni več zafrkavanja, da je treba okrog sebe dosledno počistiti vse, kar te omejuje, ovira, jezi, daje slabo energijo - kot se v zadnjem času pogosto sliši: kar znižuje vibracijo ... :)

V kitajski astrologiji je prelomnica 48. in ne 50. RD. Se strinjam in z hvaležnostjo sprejemam vse spremembe, ki so prišle in še pridejo. Življenje je lepo!

Poleg tega bom praznovala kar 3x: danes z dragim, avgusta z družino in septembra s prijatelji. Božansko.

V zelo dobri ljubljanski restavraciji sem pravkar rezervirala mizo za današnjo večerjo in prosila, da mi na mojo sladico napišejo 50. Sedaj me je strah, kaj če se zmotijo in napišejo - 60? Upam, da kuhar hitro teče ...

Prva obletnica z Luiem

Danes je za nas poseben dan! Pred enim letom smo iz zavetišča dobili prestrašenega, ampak radovednega kužka. Nekaj tednov je trajalo, da smo se naučili skupnega jezika. Še nekaj tednov več, da smo si začeli zaupati. Pa še malo, da smo postali uigrani tim.

Zame je Lui najboljši kuža na svetu in vsak dan mu povem, da ga imam rada in da je "moja mala maca".

Lepo je bilo opazovati njegov razvoj. Tudi zdravstvene težave z alergijami počasi odpravljamo in Luieva dlaka se zopet sveti, očke pa so samo občasno gnojne. To, da slabše vidi, pa ostaja dejstvo.

Ampak, Lui nam je obogatil življenje. Še moj dragi, neizkušen pasjeljubec, je zadnjič priznal, da bi bilo brez Luia življenje revnejše.

Poiskala sem nekaj fotografij, za praznovanje obletnice. Ne, pes ne bo dobil posebne torte, samo dobro hrano, igranje (z mano), božanje in stiskanje - kot vsak dan.

Lui se je prva dva dni tako dobro počutil v kletki, da ni hotel ven. Res! Zato smo jo hitro zamenjali s posteljo. 

Po nekaj dneh je že tako pogumno sedel na vrtu, na stolu.

Zimski sprehod in poziranje na klopi.

Lui je prvih osem mesecev preživel skupaj z mamo, bratcem in sestrico. Mislim, da jih je občasno kar pogrešal. Samo občasno.

Novi plišasti prijateljčki. Medo z oranžno rutico je njegov najljubši.

Prvič na Šmarni gori. 

Khm, hm ... Prizorišče po zelo zagnani igri na moji postelji.

Lui zelo rad spi pokrit.

Silvestrsko cartanje na avstrijskem kavču.

Odvijanje božičnega darila - v nekaj sekundah!

 Pohod po Golovcu - najboljše je v gozdu!

 Sončenje ...

Luieva mamica - lepa blondinka, a ne?

Lui danes (v službi) ...

Lui julija 2018. Rada te imam, mali!

Mini dopust na Klopinjskem jezeru

Odločitev je padla že junija, da gremo, namesto na morje, raje na eno od nam ljubih avstrijskih jezer. Ker je voda v Klopinjskem jezeru (Klopeiner See) praviloma najbolj topla, smo se za 5 dni odpravili tja. Za Luia je bilo vse novo, za naju z dragim pa vse znano - zato se je dopust lahko takoj začel.

Vreme nam ni bilo naklonjeno, zato smo s sabo vzeli tudi dolge hlače in toplejše jakne. Ampak, nič nas ni odvrnilo od uživanja na dopustu. Meni je bilo všeč, da smo bili v penzionu in da mi ni bilo treba skrbeti za hrano. Ko smo bili lačni, smo šli jest. Ko smo bili utrujeni, smo šli spat.

Tiho sem upala, da se bo Lui opogumil in prišel vsaj v bližino vode. No, je prišel, na dva metra, še raje tri. Tako sem se pač sprijaznila, da ne bo nikoli postal Wasserratte (nemški izraz za nekoga, ki obožuje vodo), čeprav ima v sebi lovske gene.

Hodili smo na krajše pohode po bližnji okolici. Moj dragi si je (seveda) sposodil kolo in na svoj način raziskoval okolico. Lui se je izkazal za pravega uživača:

- Užival je na ležalniku in ni imel zadržkov, če ga je zasedel polovico.
- V penzionu je s svojim šarmom (seveda) očaral vse zaposlene ter zato užival dodatne privilegije.
- Po sprehodu je bil prvi, ki je zavil v lokal na pijačo. No, on je želel sedeti na stolu, v mojem naročju, in opazovati mimoidoče (ljudi in pse).

Pet dni je hitro minilo in domov smo se vrnili spočiti. Ugotovili smo, da bi bili ob lepšem vremenu bolj utrujeni, saj bi cel dan nekaj počeli. Tako pa smo bili zmerno aktivni in uživali v lenuharjenju.

Še tole: Klopinjsko jetero smo nazadnje obiskali julija 2016. Neverjetno, kako se je turistična ponudba izboljšala v teh treh letih. Pa ne govorim o dodatnih apartmajih in povišanju cen (kot na Hrvaškem), ampak o ponudbi v restavracijah, lokalih, na športnem in kulturnem področju. Osebje: prijazno in usmerjeno h gostom. Zato bomo še naprej radi hodili v Avstriji na dopust (do Klopinjskega jezera je iz Ljubljane samo dve uri vožnje).

Moj dragi je testiral sup - kar dobro mu je šlo, čeprav je imel prekratko veslo.

To je klasična Luieva poza, ko je radoveden. Tako se postavi na prag restavracije ali lokala in prevoha situacijo. Tokrat se je čudil, kam gre Andrej. 

Brez panike, na koncu pomola je voda bistra in čista. Zato pa imajo pomole, da je dostop do vode lažji in ni treba broditi po mulju in lokvanjih. Voda v Klopinjskem jezeru je odlična kakovosti, kot pitna voda.