Družbo nama je večkrat na dan delal hišni pes Ben. No, prišel je vedno takrat, ko je zavohal hrano!
Ben je zelo inteligenten, zato si je moral že drugi dan priboljške prislužiti z "delom". Med oljkami sem mu metala koščke piščančje klobase, on pa je bil hiter kot strela. Če sem ga hotela pretentati s kakšno finto, mi je uspelo samo enkrat. Drugič ni več nasedel.
Kot vsak pes, tudi Ben slabše vidi kot ljudje. Hitro se je naučil, kaj pomeni moj krožni gib s kazalcem in ukaz išči, ko sem mu nakazala mikrolokacijo za priboljšek, ki ga ni našel.
Seveda pa je znal z najbolj šarmantnim pogledom nažicati dodaten priboljšek. Le kdo bi se lahko uprl tem očkam ...
Njegovi lastniki sicer trdijo, da je pri hrani izbirčen, kar pa midva ne moreva potrditi. Zadnji dan, ko smo si solidarno razdelili ostanke iz hladilnika, je pojedel celo pečeno jajce. In na koncu še tri koščke brezglutenskega kruha z rožmarinom. Verjetno je čutil, da se poslavljamo (ja, seveda ...).
Ampak, čez nekaj dni pridejo novi gosti in z njimi samička, njegova prijateljica, ki mu bo cel mesec delala družbo. Če to ni super pasje življenje.
Dragi je bil zelo potrpežljiv in mi poziral v različnih pozah - včasih prostovoljno, včasih pa ne (hehe). Poglejte, kaj je nastalo:
O, dragi, tale bo pa super za tvoj FB (skoraj nič ga ne uporablja ...) Zgornji del dresa je spominek s Sicilije.
Draga, sedaj pa je dovolj, rad bi kolesaril!
Levo je vodila asfaltna cesta, desno pa se je asfalt kmalu končal, zato se je levo zapeljalo cestno kolo, desno pa gorsko.
Pridem čez 2 uri in pol - kratek skok do Rovinja ... na kavico.
Pomirjajoč pogled s terase ... zelo yin, bi rekli v feng shuiju.
Moj potrpežljivi model ...
Ben v akciji.
"Kdaj bo že prišla ženska, mi daje večje porcije!"
