Sama sem lani decembra naredila genialno potezo: začela sem jemati res visoke doze vitamina D. Saj sem ga pozimi vedno po malem jemala, ampak nizke doze (okrog 2.000 IE). Priporočena dnevna doza je 800 IE, čeprav že vsi vemo, da je ta doza dosti prenizka.
Decembra pa mi je kolegica Maja na mizo postavila pravkar prispeli Vitamin D forte (v obliki D3), ki je imel poškodovan zamašek. No, v redu, ga bom porabila ... V eni kapljici je kar 2.000 IE, jaz pa sem si jih na jezik nakapala vsaj 5, torej sem dnevno uživala najmanj 10.000 IE.
Konec januarja sem opazila, da je nekaj drugače: nisem z vsako celico svojega telesa pogrešala sonca. Februarja je bilo še boljše: imela sem več energije (v primerjavi z lani), bila sem optimistična in zelo zdrava. Bila sem pripravljena, da se začne pomlad, akcija, novi projekti.
Kot poskusni zajček izjavljam, da je eksperiment uspel; sama sem se prepričala, kako pomembno je dodatno jemanje vitamina D v zimskih mesecih.
Seveda se tako visokih doz ne sme jemati več kot 3-4 mesecev, da ne bi bilo kaj narobe z jetri. Moja flaška se tako počasi prazni, tudi kakšen dan pozabim na vitamin D. O tem, ali je treba z vitaminom D jemati tudi K2, pa bomo še debatirali. Mnenja so različna.
Preberete si lahko še te članke, če vas zanima pomanjkanje vitamina D:
Novi izsledki o doziranju vitamina D – potrebujemo ga več, kot smo mislili!
Kako dobiti veliko vitamina D?
Posledice pomanjkanja vitamina D
P.S.
Naj vas samo opozorim, da je vitamin D (njegova aktivna oblika) zelo pomemben za pravilno delovanje telesa. Ne preprečuje samo prehladov, gripe, osteoporoze in rahitisa, ampak tudi raka prostate, dojk in črevesja.
P.P.S.
Če še dvomite o pomanjkanju vitamina D:
Ocene, koliko odstotkom prebivalcev primanjkuje vitamina D, so zelo različne. V Švici ima 50 % ljudi premalo vitamina D (pod spodnjo priporočeno mejo 50 nmol/l). V Nemčiji 57% žensk in 58% moških. Pri osebah nad 65 let je odstotek še višji: 75%. Podatki za USA so naslednji: 40% celotne populacije, 76% nosečnic, 81% novorojencev, ki so jih rodile te mamice, 42% Afroameričank, do 80% starostnikov v domovih za ostarele.
