Test mineralov z Oligoscan

Že med šolanjem za feng shui svetovalca so mi šli na živce kolegi, ki so se en vikend naučili neko novo metodo, potem pa jo naslednji teden že tržili pri strankah. To se mi je zdelo neumno, neetično, nekoristno. Za nekatera nova znanja si je pač treba vzeti čas.

V našem podjetju imamo že nekaj časa napravico Oligoscan, s katero lahko testiraš minerale, težke kovine in oksidativen stres. Od drugih takšnih testov se razlikuje v tem, da meri zaloge teh snovi v tkivu. Torej, koliko mineralov ima telo resnično na razpolago, če je treba.

Seveda smo si v podjetju že vsi naredili test in ga proučili. Sama sem test naredila maja letos pri zdravilki Karin Rižner. Moje stanje ni bilo tako slabo, kar je razumljivo, glede na to, koliko časa se že ukvarjam s svojim zdravjem. Težke kovine niso odšle nikamor, manjkalo mi tudi nekaj mineralov kot je magnezij, žveplo, silicij, krom.

Od maja do danes sem jemala dodatne minerale, pa tudi mešanico prehranskih dopolnil za presnovno bolezen KPU (več o tem v naslednjih mesecih, je zelo fascinantna tema). Ker me je zanimalo, kako se je spremenila slika, mi je kolegica Maja še enkrat naredila test Oligoscan. Razlike so, ampak ne zadosti velike. Nekateri minerali pač rabijo 6 mesecev ali več, da se napolnijo ZALOGE.

Ampak, danes se nisem želela hvaliti s svojim pomanjkanjem ali viškom mineralov, temveč povedati, da bomo test Oligoscan ponudili strankam šele takrat, ko bomo pripravljeni. Nič prej.

Primer dobrega rezultata s testom Oligoscan. Po navadi je veliko vrednosti na levi strani rumenih in rdečih, kar pomeni veliko pomanjkanje mineralov. 

Bolj papeški od papeža

Velikokrat se pritožujemo, da smo v Sloveniji bolj papeški od papeža. Mislim, da imamo vsakokrat prav. Res smo. Že bolj brihtne glave so se ukvarjale s tem, zakaj so naši predpisi strožji (kot jih zahteva EU), zakaj smo tako neživljenjski pri postavljanju pravil, zakaj se obnašamo še bolj zategnjeno kot zahteva vatikansko-avstroogrski bonton, ki ga imamo (baje) v naših genih.

Mislim, da je glavni vzrok naš kompleks majhnosti, ponižnosti, pridnosti. Ne želimo izstopati (na državnem in "plemenskem" nivoju), želimo biti pohvaljeni (od nadrejenih, vladarjev, cerkve). Iz tega kompleksa izhajajo vse ostale negativne lastnosti, ki jih imamo: smo neiskreni, škodoželjni, radi goljufamo.

Pogosto se sprašujem, ali smo kot narod v zadnjih letih napredovali, ali nazadovali. Po miselni telovadbi pridemo do zaključka, da bomo kot narod kmalu (čez nekaj deset let) nepomembni. Prišlo bo do takšnih političnih, gospodarskih, ekoloških, socioloških, da se bomo povezovali po drugih kriterijih, ne po narodnosti. Je to bolje, ali slabše? Ne vem.

Do takrat pa moramo prenašati razne nesmiselne zakone in pravila. Eno od takšnih pravil je, da moraš v trgovini vzeti račun in ga odnesti s sabo. Drugače ...

V Nemčiji me na blagajni velikokrat vprašajo, ali naj natisnejo račun, ko plačam z gotovino. Velikokrat rečem ne, če gre za malenkosti (ki jih ne bom vrnila ali reklamirala). Alnatura, nemško podjetje z ekološko hrano svoje kupce tudi spodbuja k varčevanju s papirjem. Objavili so podatke:

- 70 % kupcev je v njihovih poslovalnicah plačalo z gotovino,
- 9 od 10 kupcev ni zahtevalo računa v papirni obliki,
- v letu 2016 so tako prihranili 267.000 m², kar je količina papirja, ki bi pokrila 37 nogometnih igrišč.

Nemški dacarji očitno vedo, kakšna je razlika med izpisom in izdajanjem računa. Velika. Za vsaj 37 nogometnih igrišč.

Jesensko zimske rožice v Murglah

Letos pa sem že konec septembra poklicala vrtnarja, naj pride odstranit sezonske rožice. Ko poreže še leske, grmičke in maline, se nabere ogromno odpadkov, ki jih mora odpeljati na deponijo. Poleg tega je odstranjevanje sezonskih rožic težaško delo, saj rastline popolnoma prerasejo zemljo v loncu.

Zaradi deževnega septembra sem morala kljub temu čakati do srede oktobra. Sledila je vikend akcija: polnjenje loncev z novo zemljo in sajenje jesensko-zimskih aranžmajev.

Sadike sem kupila v Vrtnariji Napret, v Marnem (Dol pri Hrastniku), kjer vlada zanimiva vrtnarka Damjana Napret Čeperlin (spremljam jo na facebook). Gospa Damjana me je pri plačilu računa previdno zaslišala, kako mi je ime. Ko sem ji povedala, me je "prepoznala", saj tudi ona bere moje bloge. A vidite, kako iste sorte priči skupaj letajo?

Navdušila me je kakovost mačeh, zato sem kupila veliko rumenih, visečih. Če jih še ne poznate: razrastejo se v navzdol rastoče grmičke in cvetijo tudi do maja. Letos sem kupovala zelo stihijsko, brez načrta, zato rožice z Marnega niso bile dovolj. Dokupila sem še nekaj rožic, nekaj sem jih imela v loncih od lanske zime.

Na koncu se je vse lepo izšlo in nastale so te kombinacije:

Kar malo pogrešam bujne sezonske zasaditve, ampak tudi jesensko-zimske imajo svoj čar.