Katere datlje kupiti?

Včeraj sem se zopet lotila "kuhanja" presne, veganske torte. Imela sem zrele, ekološke, dišeče banane, ki so kar kričale, da jih uporabim. Našla sem recept, kjer za testo (podlago) niso bili potrebni datlji. Opazila sem namreč, da jih ne prenašam preveč dobro. Tortica je bila odlična - lahko mi samo verjamete ...

Ker datljev nikoli nisem marala, tudi ne vem veliko o njih. Kupim vedno datlje Medjoul, ker ponudba največja. Zdaj, ko sem na spletu poiskala nekaj dejstev o datljih, jih bom še manj uporabljala in kupovala samo eko datlje.

Največ datljev pridelajo v Egiptu, Iranu in Savdski arabiji. Lahko so različnih barv, od rumene, rdeče, do rjave in celo črne. Pri nas so najbolj cenjeni datlji Medjoul, ker so mesnati in sočno, okus spominja na med. Tudi datlje Deglet Nour lahko kupimo pri nas; so bolj čvrsti in mokasti, imajo trdnejšo kožico in se dobro dajo predelati.

Pri nas lahko kupimo sveže in posušene datlje. V njihovi domovini jih pobirajo oktobra, tako da so za božič najokusnejši. Dalji so uporabni celo leto, s tem, da s časom izgubijo nekaj vode, vendar dober okus ostane. Zaradi visoke vsebnosti sladkorja se datlji konzervirajo "sami od sebe".

Sveži datlji so občutljivi za transport, potrebujejo hladilnik in pazljivo ravnanje. Vendar, visoka cena svežih datljev je privlačna in upraviči višje stroške. Delno posušeni datlji pa za transport neproblematični. Tudi z ekološkega vidika so posušeni datlji boljši, saj se za njih porabi manj energije na enoto teže (ne potrebujejo hladilnikov, lažji so).

Previdno pri uživanju datljev!

Datlji so vsestransko uporabni, kot prigrizek ali v jedeh. Veliko se jih v zadnjem času uporablja za pripravo presnih sladic. Vendar so datlji prave energijske bombe, saj 100 gramov datljev prinese 300 kcal. Ne vsebujejo maščob, vsebujejo pa balastne snovi, minerale (kalcij, magnezij) in ogljikove hidrate (približno 15 %, ostalo je sladkor). Kljub temu, da se po zaužitju datljev krvni sladkor počasneje dviga kot pri sladkorju (zaradi balastnih snovi in OH), z datlji ne smemo pretiravati.

Datlje zelo radi napadejo škodljivci, ki jih zatirajo predvsem z bromiranim metanom, ki ne uničuje samo škodljivcev, ampak tudi ozon. V ekološki pridelavi za zatiranje škodljivcev uporabljajo ogljikov dioksid, ki ne uničuje ozona – kljub temu je neprijazen do okolja. V ekološki pridelavi so prepovedana tudi sintetična gnojila in pesticidi. Ker sta oba načina pridelave datljev pomanjkljiva, datljev res ne smemo zaužiti preveč.

Še nekaj je problematično pri datljih: na njih se lahko razvije plesen, ki je zdravju škodljiva.

Razlika med poroko in koruzništvom

Ste že kdaj s prijatelji debatirali o tem, kakšna je razlika, če dva živita na koruzi, ali pa sta poročena?V bistvu se je treba najprej poenotiti o tem, ali sploh obstaja razlika - kako se obnašata, komunicirata, živita, se prepirata, vzgajata. Kot ženska z obema izkušnjama, lahko potrdim, da razlika obstaja. Zame je življenjem s poročnim prstanom na roki (čeprav sem ga med 18-letnim zakonom zelo malo nosila) bolj obvezujoče. Bolj resno.

Zabavala sem se, ko sem v knjigi Truplo v knjižnici (Agatha Christie) prebrala, kaj o tej temi misli gospodična Marple. Dva, ki sta se pretvarjala, da sta samo ljubimca, je hitro razkrinkala kot poročena. Preberite, kako:

"Toda precej lahko je bilo uganiti. Na vasi ne ostane nič skrito. Način, kako se dva prepirata ... tako značilno za prve dni zakona. Precej ... precej drugače kot nezakonska razmerja. Pravijo, veste (in mislim, da to precej drži), da lahko v resnici nekomu zlezeš pod kožo šele takrat, ko si poročen z njim. Ko ni vezi, pravne vezi, so ljudje dosti bolj previdni, stalno se morajo prepričevati, kako srečni in spokojni so. Morajo se, vidite, stalno zagovarjati pred seboj. Ne upajo se prepirati. Po drugi strani pa poročeni ljudje, kot sem opazila, precej uživajo v prepirih in ... hm ... značilnih spravah."

Dragi bralci bloga, hitro na matični urad in po prstane! Gospodična Marple je razrešila številne umore, zato je treba njene nasvete jemati zelo resno - če že mene ne poslušate ... :)

Rožice na vrtu v Murglah - samo za roželjubce!

Nujno moram objaviti fotografije rožic iz našega murgelskega vrta. Nujno zato, ker rožice rastejo kot gobe po dežju, zato so te, dober teden dni stare slike, že malo zastarele. Ta objava je samo za resnične roželjubce, ostali se boste dolgočasili in spraševali, ali je res treba vsak lonec poslikati z vseh strani. Ja, treba je!

Ali poleti kaj berete?

Ko so dnevi vedno bolj topli in rožice pridno rasejo, je pri meni čas za knjige. Berem jih v vseh letnih časih, ampak poleti najraje. Imam zbirko (šund) romanov, ko je treba možgane dati čisto na OFF. Imam tudi zbirko zelo različnih strokovnih knjig. Nisem se mogla premagati, da ne bi k trem knjigah, ki sem jih v petek kupila v Konzorciju, dodala še tri.

Moj izbor branja za julij:

1. Matjan Ogorevc - Spreminjajmo sebe, spreminjajmo svet
2. Adrian P. Kezele - Sedem čaker, sedem stanj zavesti
3. Sanja Toljan - Čudežna moč hormonov
4. Donna Eden in David Feinstein - Energija ljubezni
5. Izidor Gašperlin - Čutim, torej sem!
6. Dušan Donko, Simona Kolar - Tomažič - Preproste rešitve za 108 bolezni
7. Najmanj dva ljubezenska romana z garantiranim srečnim koncem ...

Zakaj mi izobraževanje na daljavo ni všeč

Že dva dni kolebam, ali naj sploh pišem o tem. V bistvu je to moj, verjetno generacijski problem. Če sem iskrena, niti problem ni, ampak odločitev. Za kaj se gre? Za seminarje oz. delavnice, ki se izvajajo preko interneta (na daljavo).

Iz čiste radovednosti sem se prijavila na dve takšni, ker me je zanimalo, kako potekajo, kaj stranke dobijo, kako so tehnično in marketinško zgrajene ... Kaj mi ni bilo všeč:

- Slovenska je bila, kljub dobremu namenu, premalo pregledna. Ogromno nasvetov, protokolov (navodil za izvajanje), jedilnikov, filmčkov ... Vsega je bilo preveč - to je moja izkušnja.

- Nemška je vsebovala 24 lekcij, samo v video obliki. Čista groza! Če ti izvajalec ni všeč, ali pa če ti postane malo manj všeč po 6 lekciji, si v riti. Ne moreš poslušati KAJ govori, ker te odvrača, KAKO govori.

Kaj sem se iz tega naučila:

- Izobraževanje na daljavo ni zame.
- Sovražim izobraževalne videe, z redkimi izjemami, ki si jih pa lahko ogledam brezplačno na spletu.

Očitno sem stara, saj mi je še vedno najpomembnejši osebni stik, natipkana skripta in nasveti, ki jih lahko takoj predebatiram, če jih ne razumem.

Tudi sama sem razmišljala o tem, da bi pripravila tečaje "na daljavo". Imela sem določene zadržke, ki so se samo potrdili. Kljub temu, da je na facebooku tako pametno imeti video filmčke, zato jih sedaj vsi delajo, ker je doseg večji, bomo mi ostali pri klasiki. Dokler se, recimo, George Clooney ne odloči, da bo delal za nas. Če se bo naveličal menjave plenic in kričanja dojenčkov ...

Če se bom še kdaj odločila za takšno obliko izobraževanja, bom dobre premislila in se podrobno pozanimala o programu. Kot je včeraj povedala Anne Heintze, ko je odgovarjala na vprašanje, kako izbrati pravega coacha (trenerja, svetovalca): višja je cena, več moraš dobiti. Mene sta v zgornjem programu premamili nizki ceni, kar je bila dobra lekcija.

Še nekaj sem ugotovila. Ko nekdo govori v videu, se hitreje opazi, ali tematiko obvlada, ali ne. Tam ni blefiranja. V živo smo, zaradi drugih motenj, očitno počasnejši pri sortiranju pleva od zrna. Zanimivo.