Sevanja niso škodljiva - baje ...

Včeraj in danes pripravljamo že 70. številko E-revije Avita. Če še niste naročeni, vas vabim, da se na www.avita.si naročite nanjo. Pošiljamo jo na 14 dni, približno ... Mislim, da se pri vsakem članku potrudimo in da so v njem nasveti, ki jih drugje ni. Seveda mora biti razlika, če članek pišejo profiji ali amaterji (mislim na strokovno znanje, ne jezikovno).

V tej številki bomo prvič objavili članek gostujočega strokovnjaka. Zelo zanimive nasvete o osebnih financah je napisala Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka in partnerka v podjetju Vezovišek & Partnerji ter avtorico knjige Neodvisna ženska z bičem. Zakaj sem se odločila za sodelovanje z njo: ker delajo drugače - bolj etično in bolj pametno od drugih podobnih svetovalcev. Res mi je všeč njihov način dela in razmišljanja, zato sem želela njihove znanje in izkušnje deliti z bralci E-revije.

V naslednji številki pa bomo objavili članek o elektrosmogu, ki ga bo napisal stavbni biolog Igor Šajn. Zanimivo: ravno danes so v Financah objavili, da je izšla izobraževalna knjižica »Energija, sevanje, življenje: Dejstva in miti o sevanju v vsakdanjem življenju«. Ker jo je izdalo Društvo za spodbujanje energetske pismenosti EN-LITE s finančno podporo elektro podjetij kot so Eles, Gen energija, Energetika Ljubljana, Elektro Maribor, Gen-i ... si lahko predstavljate, kaj v izobraževalni knjižici piše o elektrosmogu in škodljivosti različnih sevanj.

Najmočnejše je sevanje na sredini stebra

Na kratko: nobeno sevanje ni škodljivo, če je pod mejnimi vrednostmi. Za škodljivost sevanja ne obstajajo nobeni znanstveni dokazi, so napisali avtorji knjižice. Ker so sami dr. in prof, jim moramo seveda verjeti. V društvu EN-LITE, ki je marketinško trobilo elektro podjetij, so naredili "genialno" potezo: NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica bo več kot 600 izvodov razdelila po slovenskih univerzitetnih, splošnih in zamejskih knjižnicah, Založba Rokus Klett pa bo dobrih 2.800 izvodov poslala ravnateljem, učiteljem in profesorjem v slovenskih šolah.

Vse brezplačno! Da bodo mladi ja vedeli, da lahko neomejeno dolgo telefonirajo in spijo z računalnikom. Brez kakršnih koli posledic.

Upam, da ne boste nasedli takšnim "izobraževalnim knjižicam". Elekromagnetna in druga sevanja so škodljiva!!! Zanimivo, nikjer nisem zasledila, kako škodljiva je, po mnenju prof, in dr., kombinacija različnih sevanj. Če imamo varno dozo 1 in varno dozo 2, 3, 4 ... Kako varne so, ko na naše telo delujejo sočasno? Zelo veliko se trenutno o tem sinergijskem delovanju varnih doz  govori pri pesticidih. Ugotovitve: ni varnih doz.

Če ne morete počakati do 71. številke E-revije in si prebrati o elektrosmogu, si lahko do takrat preberete tale moj članek: Elektrosmog.

Majorka: kaj je tam počel Chopin

Med prvomajskimi prazniki sem že četrtič obiskala Majorko (Mallorca). Ugotovila sem, da imam v svojem arhivu bolj malo fotografij s tega španskega otoka. Zato sem se tokrat pripravila za fotografiranje. Da mojemu sopotniku ne bi bilo preveč hudo, sem na malega Nikona nataknila popotniški objektiv Sigma 18-300 mm. Dobro je služil svojemu namenu, bolje na vročem soncu kot v zaprtih, temnih prostorih.

Načrtovala sva dva izleta z avtomobilom, en kolesarski izlet (več ur po otoku) in dva obiska Palme (glavnega mesta na Majorki), od tega enega s kolesom. Realizaciji: trije avtomobilski izleti in trije avtobusni izleti do Palme. En dan sem bila v domačem zalivu Playa de Palma.

Vreme je bilo idealno za potepanje po otoku. Prve dni je bilo kar mrzlo (pod 20 stopinj), tudi naslednje dni je občasno zapihal svež veter, temperature so bile od 22 do 24 stopinj. Ampak, meni takšno vreme bolj ustreza, ko raziskujem mesta, vasice in pokrajino.

Prvi izlet je bil v Valldemosso in Soler. Valldemossa je tiste tri mesece, ko sta Chopin in Geoge Sand prebivala pri njih, izredno dobro unovčila. Na desettisoče turistov obišče to vasico na SZ otoka in si ogleda prostore v samostanu, kjer je prebival Chopin. Eee, kjer sta s Sandovo grešila. Domačini ju niso nič kaj prijazno sprejeli, saj par ni bil poročen (v bistvu sta pobegnila iz Pariza, saj so ju razkrinkali in na Majorki sta želela na toplem, zimskem soncu preživeti romantične trenutke). Ona je tudi kadila in nosila hlače (prav tako obe hčerki) ter domačine imenovala opice.

Seveda sta se najprej nastanila v Palmi, vendar so ju od tam izgnali, ko so pri Chopinu postavili diagnozo tuberkuloza. Odšla sta v Valldemosso, v bivše samostanske celice, kjer ju je pričakalo deževno in hladno vreme. Sandova je v tem času napisala knjigo Zima na Majorki (Un hiver à Majorque), on je skladal. Oba sta trpela, Chopinovo zdravje pa se ni izboljšalo, kot sta upala, ampak poslabšalo. Na pol mrtev je februarja 1839 prišel v Barcelono in zdravstvene posledice teh zimskih mesecev je nosil do smrti.

Mene sam kraj ni navdušil, bolj všeč mi je sosednji Soler, ki mi bo pa ostal v spominu po slabi in dragi paeli. Teh krajev nikakor ne obiščite v glavni turistični sezoni. Nikakor! Razen zjutraj ob sedmih ...

Tukaj je nekaj slik:

Cestnih kolesarjev bo počasi na otoku več kot ovac. Ali pa jih je že? Verjetno ne, ker se nekateri kolesarji na cesti obnašajo kot ovce. 

Značilna majorška sladica iz mandljev (brez mlečnih izdelkov). Kako je bila dobra! Sveže narejena, še malo topla, puhasta ... 

Chopinov klavir. Imel je na razpolago dve sobi, v eni je bila spalnica, v drugi neke vrste dnevna soba. Skromne razmere, samo v dnevni sobi je bil majhen kamin. Debeli samostanski zidovi pa se tudi dolgo niso dobro segreli. Dolgo časa so se lastniki samostanske celice 2 in 4 prepirali, v kateri je Chopin bival. Zmagala je številka 2.

Vrt, ki je pripadal "apartmaju". 

Takšen razgled je imel Chopin s svoje terase. Ni slabo, a ne?

Naslednja postaja je bil Soler, nato pa bivališče avstrijskega nadvojvode Ludwiga Salvadore, kjer je večkrat stanovala njegova prijateljica Sisi, in vrtovi De Alfabia. Bom objavila tudi tole.