Softiji na pohodu

Za naslednjo E-revijo Avita smo pripravili poglobljen članek o libidu. Vem, takoj boste pomislili na "stare pohotneže", ki jih skrbi, ker več ne morejo. Pa se pošteno motite. K pisanju o libidu me je spodbudilo pismo splošne (nemške) zdravnice, ki je svojega kolega, psihiatra, spraševala, ali tudi sam opazi pomanjkanje libida pri tridesetletnikih.

Zdravnica je namreč začela svoje paciente spraševati tudi o seksualnih navadah, ker je ugotovila, da veliko povedo o zdravstvenem stanju. Opazila je, da vedno mlajše paciente seks vedno manj zanima. Ne samo spolni odnos, tudi samozadovoljevanje in želja po spolnosti. A ni to zaskrbljujoče? Kaj se dogaja?

Psihiater ji je potrdil - tudi sam opaža podobno. V svojem odgovoru se je omejil na psihološke vzroke za pomanjkanje libida. S tako ozkim gledanjem se nikakor ne strinjam, zato smo se mi v članku poglobili še v druge vzroke, kot je elektrosmog, okoljski strupi, hormonski motilci ... Seveda je zelo pomembna prehrana in gibanje, pomagamo pa si lahko tudi s prehranskimi dopolnili (več v članku čez 14 dni).

Samo kombinacija teh ukrepov (psihičnih, fizičnih) lahko da dober rezultat.

Najbolj podcenjevan razlog za upad libida so hormonski motilci. Poleg tega, da povzročajo neplodnost, vplivajo na delovanje hormonov. S številnimi poskusi so pokazali, da hormonski motilci naredijo moške bolj ženske (dvignejo nivo estrogena) in ženske bolj moške (zvišajo testosteron).

Posledice takšnega hormonskega neravnovesja se kažejo tudi konkretno, vsak dan, okrog nas. Trenutno z zanimanjem spremljam nemško različico The Taste na SAT1. Spremljam že četrto sezono in šele včeraj sem si prvič ogledala ameriško različico. Ni primerjave, nemška je 100x boljša.

Pri kuhanju, ki je v realnem svetu zelo grob in naporen poklic, se lepo pokažejo razlike med "normalnimi moškimi" in "softji". Tudi pri The Taste je bilo zanimivo: dva softija, ki se kasneje nista prebila do finala, sta pred kamerami jokala. Eden zaradi grobe kritike njegove kulinarične kreacije, drugi zaradi "vsega" - kolega v ekipi je baje kopiral njegovo jed; gostujoči kuhar mu ni pomagal pri kuhanju, samo kolegu; zmanjkalo je sestavin, ki jih je potreboval, itd. Njegova mentorica je pravilno prepoznala: za vse težave so krivi drugi.

Zakaj se mi moško jokanje in jamranje zdi tako neprimerno? So tudi mene  spremenili hormonski motilci in imam preveč testosteronov?

Mislim, da se ne gre samo za poženščenje zaradi hormonskih motilcev, ampak je takšno "nemoško" vedenje posledica permisivne vzgoje. Rezultat so softiji, v fizičnem in psihičnem smislu. Zanimivo bi bilo oba kuharska tekmovalca vprašati po libidu ...

P.S.

Ali vas je vaš zdravnik kdaj vprašal, ali imate težave v spolnosti? Kaj bi mu odgovorili? Bi mu odgovorili iskreno?

Naj zdravniki še naprej stavkajo!

Kako sem besna! Vedno bolj mi gredo na živce (pravilneje bi bilo: na jetra) zaposleni v javni upravi. Poskušam se čustveno in mentalno distancirati od stavke zdravnikov, pa mi ne gre. Predvsem zato, ker že 15 let, kolikor se bolj podrobno ukvarjam z zdravjem, poslušam zgodbe pacientov. Koliko napačnih diagnoz, pregledov, zdravljen - za paciente! Koliko poniževanj, arogance, pomanjkanja empatije - s strani zdravnikov!

Ko sem izvedela, da bodo zdravniki stavkali, sem bila vesela. Končno je čas za obračun z njimi. Ne smemo pozabiti, da se vsaka revolucija začne "od spodaj". Zdravniki, ki so "zgoraj", se bodo zavzemali samo za svoje privilegije. Poleg teh, ki jih že imajo, bi radi še več. Kako absurdne so nekatere njihove zahteve! A res mislijo, da jih bodo dobili?

Ne, ne bodo jih, ker imajo ljudje dovolj. Upam.

Mene, kot podjetnico, najbolj moti slaba organiziranost v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Koliko dodatnega denarja in časa bi lahko privarčevali z boljšo organizacijo procesov. Pa ne govorim na pamet, ampak iz pripovedovanj pacientov. Mislite, da je naloga zdravnikov, da poskrbijo za boljši potek dela? Ne, ni - vsaj oni tako mislijo. Kdo pa je potem odgovoren za to? Za kaj dobijo plačilo? Da svoje delo dobro in kakovostno opravijo! 

Torej bi morali sami poskrbeti za boljši potek dela. So kot učenci v šolah, ki govorijo (samo) o svojih pravicah, na dolžnosti pa pozabijo. Saj res, v stavkovnih zahtevah ni ničesar o nadzoru kakovosti njihovega dela. Dajmo, postavimo najprej te kriterije, pa se potem pogovarjajmo o višanju plač.

Veseli me, da imamo ministrico za zdravje, ki premore tudi empatijo. Ne potrebuje je preveč, saj drugače na tem mestu ne bi preživela. Videla se je njena prizadetost in jeza, ko so zdravniki po prvih pogajanjih povedali, da želijo iz sistema javnih uslužbencev. Ministrici se je videlo, kako razmišlja, ali je bil to že od začetka primarni cilj zdravniške stavke. So k pogajanju stopili s figo v žepu?

Upam, da bodo zdravniki še bolj zaostrili stavko in da bo prišlo do protestov. Pa ne proti vladi, ampak proti zdravnikom. Da bomo njim nastavili ogledalo in jim (javno) povedali, kaj jim gre. 

Še vedno pa mislim, da je zdravnikov dovolj, samo pacientov je preveč.

P.S.

V današnjih Financah je Andreja Rednak napisala dober članek o izstopu zdravnikov iz JPS : 

"Tudi zdravniki so del javnega sektorja: zaposleni so v javnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih ter plačani iz javnega denarja, ki ga državljani zberejo z obveznimi prispevki in premijami za zdravstvo. Kakršnemukoli »afnanju«, da hočejo ven iz omejitev, ki veljajo za vse druge, imeli pa bi vse ugodnosti varne javne službe za nedoločen čas, je treba reči ne."

Samo Fakin, nekdanji direktor ZZZS pa predlaga, da naj zdravniki odprejo s.p. in se individualno pogajajo o plačah (z zdravstvenimi domovi, bolnišnicami). Odlična ideja!