Kaj se zgodi konec šolskega leta?

Najmanj dva tedna pred zaključkom šolskega leta se naš posel malo umiri. Tudi pri tistih, ki nimajo (šoloobveznih) otrok, pride do nekega čudnega, hektičnega stanja, kot da bi se napovedoval konec sveta. Ali konec junija res pomeni zaključek leta, ko naredimo obračun in se poslovimo?

Poskušala sem se spomniti, kako sem kot šolar dojemala zaključek šolskega leta. Presenečeno sem ugotovila, da je konec pouka zame pomenil predvsem začetek počitnic! Pred mano je bilo več tednov svobode. Moji starši niso marali vročine, zato smo samo dvakrat šli na morje. Na srečo smo v Ljutomeru imeli letni bazen, ki je postal moj drugi dom. Počeli smo tudi druge stvari, ki so nam popestrile počitniške dneve - in so bile zastonj, saj denarja ni bilo niti za sladoled (vsak dan).

Moji spomini na počitnice so zelo lepi, rada sem imela te lenobne dneve, ko sem veliko brala, gledala avstrijski televizijski postaji (ker so imeli boljši program), se pred blokom več ur kartala, pogovarjala, igrala, skrivala, skakala gumitvist, pekla koruzo ... Na šolskem igrišču smo celo organizirali igre brez meja! Najlepši pa so mi bili dnevi na bazenu, ki sem jih v višjih razredih OŠ popestrila z odbojko. Z oboževalkami "Plesa na vodi" smo celo razvile obvezni program z različnimi gimnastičnimi liki nad in pod vodo. Moj vzdevek na odbojkarskem igrišču je bil Helga, v bazenu pa bi me lahko poimenovali vidra.

Vidra - moja vzornica v vodi

Ko sem se proti večeru vrnila domov, utrujena in lačna, sem s kosom kruha v roki, na katerem je bila zelo pogosto zaseka in "pocani murki", gledala sončni zahod. Živeli smo v četrtem nadstropju bloka, od koder je bil najlepši razgled na poslavljajoče se sonce.

Še sedaj so mi ure, ko se sonce počasi poslavlja in samo nežno boža kožo, najljubše. Če se le da, sem v tem času ob vodi in spremljam sonce, ko izginja na obzorju.

Zato je tudi logično, da je konec poletja (počitnic) zame pomenil tudi zaključek (leta). Zadnji teden avgusta sem bila vedno malo sentimentalna. In delala obračune, pa tudi načrte za naprej. To počnem še sedaj.

Moker ognjeni konj in druge novice

Sedim v močvirju - in zmrzujem. Najprej sem mislila, da sem pač preveč (temperaturno) razvajena. Ko pa sem pogledala na termometer v svoji pisarni, mi je bilo jasno: 19,8 stopinje. Meni pri tem "mrazu" ni prijetno sedeti za pisalno mizo. Pa vam?

Junij je v feng shuiju najbolj yang (aktiven) mesec. Vlada mu ognjeni konj, ki letos tako zmrzuje kot jaz. Deževno vreme namreč pošteno hladi ogenj in najbolj yang energija ne more pokazati svoje moči. No, tudi po tem filozofskem razmišljanju se temperatura v pisarni ni dvignila, zato mi ostane drugega kot to, da si prižgem gretje.

Druge novice so, na kratko, takšne:

1. Psička Daša se je iz moje bližine preselila na drug konec mesta. Včeraj sem jo pazila, da je pri selitvi ne bi pohodili. Lepo sva se imeli, ni kaj. Dobila je tri slastne obroke, pa še repete za domov. Šli sva na izlet (= s sabo sem jo vzela na svetovanje), sprehod, se lovili in cartali (na postelji).

2. V trgovini Avita delamo s polno paro. Še nekaj novih izdelkov bomo vzeli v program, predvsem antioksidante. Tej temi se bomo podrobneje posvetili v juliju in avgustu (predvsem na facebooku, zato nas hitro všečkajte ...). Več kot berem o antioksidantih, bolj me skrbi. A poleg vseh teh ukrepov še vedno premalo naredim za svoje zdravje? Očitno!

3. Malo sem zaskrbljena tudi zaradi svojega okusa. Mislim na kulturni okus. Pregledala sem program Ljubljanskega festivala - in nisem našla enega koncerta, ki bi me privlačil. Groza! Pregledala sem tudi prireditve junijskega Festivala v Ljubljani - nič mi ni bilo všeč. Kaj se dogaja z mano? Sem preveč zahtevna, razvajena? Verjetno ...

4. Rožice v murgelskem atriju zelo lepo uspevajo. Poleg standardnih napadov štriglic, so se pojavile uši, kar je pri tem vremenu bilo za pričakovati. Zaenkrat še ni plesni, te me najbolj skrbijo, saj je treba poseči po dokaj strupenih pripravkih.

Iz tega motiva sem morala narediti nekaj "nenavadnega", da se ne bi opazile od štriglic pogrizenih kopriv. 

Vodenke impatiens so ene izmed rožic, ki jim tole "angleško" vreme kar ustreza. Zelo sem vesela, da sem jih kupila, s svojo belo barvo naredijo zasaditve elegantne in lahkotne.

Čeprav so izpostavljene dežju, rožice v teh loncih dobro uspevajo. Zelo sem ponosna, da mi je uspelo izbrati takšne rožice z rumenimi cvetovi, ki so barvno skladne. Ruth je zelo pazila, da ni kombinirala hladne rumene s toplo rumeno. 

Kasija je zelo hitro zacvetela in začenja ekspanzijo v vse smeri. Sadike sem posadila tako, da bodo imele dovolj prostora (in smetile predvsem na travo ...).

Najnovejša pridobitev: paradižnik. Morala sem ga kupiti, tako simpatičen mi je bil. Ali bo kaj obrodil? Hja ...

Abutioni tudi lepo rastejo, s tem, da ima rumen več cvetov kot rdeč. Verjetno bo v vročini ravno obratno.

Pijavčnica je ena izmed mojih priljubljenih strukturnih rastlin. Če ima dovolj prostora, se lepo razvije in osveži zasaditve s svojo svetlo zeleno barvo.

Smilj je tudi vsestransko uporabna strukturna rastlina. Vedno sem v dilemi, ali ga naj obrezujem, ali ne. Najkasneje v drugi polovici julija bom morala uporabiti škarje, preveč bujno raste.

Močna, ognjena kombinacija, ki jo omilijo nežni cvetovi mlečka. V ozadju se skrivajo milijon zvončkov (rumeni), ki barvno povežejo temne in bele odtenke.

Pogled, v katerem uživa kolegica Maja, ko pogleda skozi okno pisarne. Ni slabo, še celo jaz ji zavidam!