Koliko mesa naj pojem?

Takoj za politiko, policijo in zdravstvom, je razprava o uživanju mesa četrta priročna tema, če se želimo skregati. Priznajmo, vsi imamo svoje mnenje o mesu, tako o količini, kakovosti, pripravi, nakupu, pa še čemu.

Velikokrat dobim vprašanje, koliko mesa je zdravo pojesti. Pavšalnega odgovora ni. Če smo zelo bolni, je treba meso skoraj črtati z jedilnika. Kar nas pripelje do logične antiteze: je potrebno za ohranjanje zdravja pojesti čim manj mesa?

Moje mnenje je, da je količina mesa, ki nam ne škoduje, odvisna od:

- krvne skupine (npr. krvna skupina A lahko poje manj mesa kot krvna skupina 0),
- stanja prebavnega trakta (od sestave sline, do količine prebavnih sokov oz. encimov, do stanja v črevesju),
- letnega časa (pozimi več mesa, poleti manj),
- druge hrane, ki jo poleg mesa pojemo (več zelenjave in sadja pojemo, več lahko mesa; več OH in sladkorjev, manj mesa).

Poleg količine, je pomembna tudi vrsta in kakovost mesa. Meni, kot osebi s krvno skupino A, ne ustreza rdeče meso. Občasno pojem goveji zrezek, vendar ga težko prebavim. Vedno pazim, da kupim najboljše meso, ki ga lahko dobim.

Na www.moski.si sem našla najnovejše podatke o količini mesa, ki jo pojemo Slovenci v primerjavi z drugimi narodi. A ni žalostno, da tako slabo pazimo na svoje zdravje?

"V primerjavi z balkanskimi narodi smo Slovenci definitivno najbolj požrešni mesojedci, saj pojemo kar 88,3 kg mesa na leto/na osebo. Sosedje Hrvati so malenkost bolj skromni in ga pojedo 22 kg manj. Srbi, znani kot veliki ljubitelji roštilja, pojedo skoraj pol manj mesa kot mi: 45 kg. In Bosanci? Po slovenskih kriterijih so oni vegetarijanci, saj povprečen državljan BIH letno poje le 27,9 kg mesa.

Po svetu
Največ mesa na svetu seveda pojedo Američani, kar 120,2 kg. Tik za petami so jim prebivalci Kuvajta, ki pojedo le kilogram manj. Na tretjem mestu so Avstralci s svojo tradicijo roštiljanja- pojedo 111,5 kg na leto.

Svetovno povprečje znaša 42 kg mesa na osebo. Narodi, kjer ljudje pojedo najmanj, so večinoma revni. Vegetarijanstvo pri njih tako ni stvar etične izbire, temveč nizkega standarda; najmanj mesa pojedo prebivalci Bangladeša (4 kg) in Indije (4,4 kg), podobno pa je tudi v mnogih afriških državah, ki skupaj z nekaterimi azijskimi zasedajo zadnjih 10 mest na lestvici količine konzumiranega mesa."

Vir

Ko mačke ni doma - kosi zidajo

Pred dobrim mesecem, ko sem rezervirala apartma v Baški, sem kruto ugotovila to, kar sedaj že vsi vemo: hrvaška obala bo letos pokala po šivih. "Moj" apartma je bil prost samo še sredi maja, vsi ostali termini so bili zasedeni.

Druge krute realnosti nisem mogla predvideti: da bo tako slabo vreme. Prva dva dni je bilo deževno in mrzlo, tretji dan je pihala burja in razpihala oblake, tako da sem se zadnja dva dni lahko celo sončila.

A ni lep moj devet let star citroenček?

Veste, da so na otoku Krku bivše soline, kjer se lahko namažete z zdravilnim blatom?

Kljub slabemu vremenu sem se na morju imela lepo. Na srečo sem s sabo vzela topla oblačila in še bolj toplo družbo ...

Medtem ko me ni bilo, so kosi opazovali dogajanja v vrtu. En parček je očitno sklenil, da bi bilo na tramu, nad vrati moje pisarne, idealno postaviti gnezdo. Za pletenje gnezda je pri kosih odgovorna samička in moram reči, da je sijajno opravila svoje delo.

Ne vem, ali bo v gnezdo tudi znesla jajca. Če jih bo, ne bodo prav dolgo ostala cela. Tale novi kosji parček se je namreč odločil za gnezdenje izven žičnate zaščite, ki jajca in mladičke ščiti pred krvoločnimi vranami. Mati narava je včasih zelo kruta. Zaenkrat bom počakala, kaj se bo v gnezdu sploh dogajalo in potem razmišljala o zaščiti.

Levo je poskus gradnje prvega gnezda. V drugo je bolje uspelo.

Kaj vse je kosovka uporabila za gradbeni material: zemljo, plastiko, alu folijo, zelene rastline, mah, suhe trave, listje.