S čim si služim denar

sobota, 31. oktober 2015

Je vaš dom nepospravljen zombi?

Hmm, kaj se dogaja? Čisto slučajno sem pogledala statistiko obiskov in bila prijetno presenečena, ah kaj, vzhičena, saj je do devete ure zjutraj ta blog obiskalo 1.398 ljudi. Nimam časa raziskovati, kaj so brali in od kod so prišli, enostavno uživala bom v svoji SREČI.

Tako je, sem čisto pod vplivom knjige "Načrt za srečo", avtorice Gretchen Craft Rubin, ki jo pravkar berem. Eno leto se je trudila z različnimi dejavnostmi (tudi neprijetnimi), da bi postala bolj srečna - na vseh področjih.

Knjigo je pisateljica napisala duhovito, konkretno (kaj natanko je počela), vključila pa je tudi znanstvena spoznanja in duhovnost. Sem na strani 36, vendar knjigo že sedaj toplo priporočam.

Zanimivo, avtorica je začela z desetimi pravili ("Naredi, kar je treba narediti." ali "Ukrepaj takoj" ali "Nehaj tuhtati o tem." ali "Uživaj na poti."). Takoj nato pa je začela okrog sebe obvladovati nered.

Obožujem takšna razmišljanja, saj je čisto v stilu tega, kar nas uči feng shui: nered okrog nas je samo posledica nereda v nas. Če ne zmoremo obvladovati nereda, ne moremo obvladovati življenja - je moj moto.


Spremenite vaše bivališče iz nepospravljenega "zombija" v prijeten in srečen dom.

Gretchen se je tako najprej lotila pospravljanja. O tem ne bom pisala, ker ni nič za napisati, razen tega, da si nabavite vreče za smeti in začnite. Namig: uporabna oblačila podarite za begunce.

V pomoč vam bo tudi, kako je razdelila navlako okrog nas:

- Nostalgična navlaka (predmeti že iz otroških let)

- Navlaka za vsak primer (predmeti, ki jih hranimo zaradi njihove uporabnosti, čeprav jih ne uporabljamo - npr. 23 vaz ali 5 odpiračev za buteljke)

- Ugodna navlaka (kar kupimo samo zaradi cene, čeprav ne potrebujemo)

- Podarjena navlaka (brezplačni vzorci, darila, podarjeni ali podedovani predmeti)

- Navlaka "bergle" (stvari, ki jih uporabljamo, pa jih ne bi smeli - raztegnjen pulover, sprano perilo, nostalgična majica)

- Zaželena navlaka (stvari, ki jih želimo uporabljati, pa jih nikoli nismo - šablone za risanje, pištola za vroče lepljenje, posebni čevlji z visoko peto)

- Navlaka, ki smo jo prerasli (spremenil se je naš okus - iz plastičnih okvirjev na lesene, hobi nas ne zanima več)

- Navlaka iz zgrešenih nakupov (stvari, ki jih hranimo, namesto da bi si priznali, da je bil nakup zgrešen)

Glede na to, da je danes Dan reformacije, je vsaj razmišljanje o navlaki okrog nas zelo primerna tema. Očistimo se najprej zunaj, potem bo tudi notranja reformacija enostavnejša.

P.S. - Na današnji dan

Leta 1517 je Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve, in začela se je reformacija. Praznik vsako leto zaznamujemo tudi v Sloveniji.

Luther je zahteval, da naj bo cerkev preprosta, da se mora bogoslužje približati človeku in zato opravljati v domačem jeziku. Menil je, da vernik ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu, prav tako pa ni potrebe po čaščenju svetnikov in relikvij.

sreda, 28. oktober 2015

Letošnje jesensko-zimske zasaditve se predstavijo

Včeraj sem preživela zelo lep dan. S kolegicama Majo in Sonjo smo se (zopet) kulinarično razvajale, tokrat v Restavraciji Vander. Fotografije hrane niso uspele, smo pa bile zelo zadovoljne, razen moje račje prsi so bile najslabše doslej - v Restavraciji Vander sem jih jedla že četrtič. Sem se potem potolažila z odličnim jabolčnim zavitkom ...

Po kosilu sem potrebovala malo rekreacije, zato sem se končno lotila sajenja jesensko-zimskih kombinacij. Letos nisem želela imeti veliko različnih rastlin, poudarek je na visečih mačehah, ki jih bom testirala prvič. Odločila sem se za zelo barvasto reso, vse skupaj pa umirjajo heuhere in skimije. Kot vidite, okrasnih trav ni v zasaditvah ... 


Izbor barv pred našim poslovnim prostorom v Murglah narekujejo vhodna vrata. Vem, lahko bi jih prebarvala v kakšno drugo, manj problematično barvo. Ampak, ne najdem boljše alternative (po feng shuiju in ostalih kriterijih). Zato se raje z izborom rastlin prilagajam lisičje-rjavim vhodnim vratom. Kako mi je uspelo?


S tem loncem sem se največ ukvarjala. Prvotna kombinacija, ki sem jo ustvarila v vrtnariji, mi ni bila všeč, zato sem menjavala različne heuhere in rese ... Pri končnem izboru mi je pomagal kar šofer Pošte, ki prihaja po naše pakete. Pravilno sem ga ocenila kot (dovolj) umetniško dušico s smislom za barve. 


Vem, skimija je rahlo prevelika in heuhera premajhna, vendar nisem imela drugih rastlin.


Srčkano, a ne?


Tudi ta kombinacija ni slaba. Oranžno-rjava resa bi morala prvotno rasti pri vratih, vendar je bolje, da se "na daljavo" poveže z lisičje-rjavimi vhodnimi vrati.


V atriju pa so barvne kombinacije malo bolj elegantne. Ta trojka nam je vsem izredno všeč.


Ob zidu je še cel kup jesensko-zimskih lepotic od lanskih let, ki bi jih lahko vključila v zasaditve, vendar sem se odločila, da naj ostanejo tam, kjer so.


Na koncu so mi ostale velikolistna heuhera in tri viseče mačehe, zato je nastala ta preprosta, ampak meni zelo všečna kombinacija. 


Uf, uf, uf, a niso lepe???


Ko smo pospravili enoletnice, se je atrijski vrt optično zelo povečal. Trenutno nas razveseljuje pisano jensko listje.


Trojka še s te strani. Vse rastline, razen skimij, sem kupila v vrtnariji Alt. Zelo sem zadovoljna s kakovostjo - jo toplo priporočam. 

torek, 27. oktober 2015

Odlične zgodbe s portala Siol

Opazila sem, da na portalu Siol vedno pogosteje najdem zanimive, poučne, predvsem pa kakovostne zgodbe. Že od mladih let prisegam na časopis Delo, ampak se situacija očitno spreminja ...

Primeri:

1. Predstavitev Trsta na tako zanimiv in svež način, kot ga še niste videli. Ko sem povezavo objavila na FB, so bile tudi fotografske kolegice navdušene - in želele čim prej s fotoaparati "osvojiti" Trst. Razglednice.Trst

2. Intervju z Ireno Štaudohar - nujno si ga preberite, kako zanimive poglede ima ta ženska, še posebej tiste o Plečniku so me navdušile, saj tudi sama mislim, da se je pri svojem delu posluževal "mistike"= numerologije, feng shuija, pa še česa.

"Prav zadnjič sem v New York Timesu brala članek o tem, da ker mladi ves čas gledajo v pametne telefone, ne pa v ljudi, ne znajo več razbirati čustev z obraza. In to, da znamo detektirati, kako se nekdo poleg nas počuti, je empatija. Menda se je sposobnost sočutja med otroki zmanjšala kar za 40 odstotkov.

Prav tako so ugotovili, da imajo danes 14-letniki spodobnost empatije osemletnikov. Otroci se tega, kaj občutijo drugi ljudje, ves čas učijo, tega ne zanjo že od rojstva. O empatiji bi se morali otroci učiti tudi v šoli. Konec koncev je tudi branje vaja v empatiji, ko beremo, se vživljamo v nekoga drugega, nekoga, ki nismo mi, skušamo ga razumeti. Zato je umetnost pri teh stvareh zelo pomembna." Vir

3. S psihoterapevtko Veroniko Podgoršek se ne strinjam vedno, tokrat pa je zelo dobro odgovorila na dileme poročenega moškega, ki ljubi ženo in ljubico. Vir

"Prej zadovoljen moški postaja vse bolj nestrpen, zadirčen, zmeden in nezadovoljen. Raztrgan na dva dela. Po mesecih ali letih uspešnega prikrivanja, laganja in dvojnega življenja si žena končno prizna, kar je na tihem slutila ali vedela, zdaj pa je postalo veliko bolj opazno in očitno. "

In:

"Odločanje o prekinitvi zveze pogosto traja mesece

Zakaj? Zato, ker mož ni pripravljen na izgubo ne prve ne druge. Želi si imeti obe! ...

Niti takrat, ko afera pride na dan, moški ni sposoben v trenutku končati zgodbe na drugi strani in eni od žensk pokazati, da je v resnici ona tista, ki si je želi. Ne zmore ji vrniti vsaj malo spoštovanja in vrednosti."

In:

"Osebe pravzaprav sploh ni tako težko osvojiti. Umetnost jo je obdržati, z njo rasti in se razvijati. Vsak se lahko pohvali z osvojenimi trofejami, tako moški kot ženske, vprašanje pa je, koliko izmed teh osvojitev bi z vami zares živelo na dolgi rok.

Če imate nekaj lepega in vrednega, to cenite, spoštujte, nagrajujte. Če nista za skupaj, se dostojanstveno razidita in pojdita naprej. Morda vas nekje čaka nekdo, s katerim boste našli srečo. Ne bojte se biti sami, saj ni hujše samote kot biti sam v dvoje."

ponedeljek, 26. oktober 2015

I Ging - kam naj grem na dopust?

Tole je prispevek, ki ga naj preberejo samo tisti, ki verjamejo v metafiziko. In v I Ging, ter podobne metode.

Vem, zopet bom tvegala, da se popolnoma blamiram pred (realnim) svetom, vendar je zgodba tako poučna, da jo moram objaviti. Pa čeprav se bodo nekateri smejali (na moj račun). I Ging uporabljam zelo redko, mogoče trikrat na leto. Kar je najpomembnejše, še vedno je imel prav. Nikoli se ne zmoti. Nikoli!

Ko sem bila že četrti dan bolna in mi je postalo dolgčas, sem začela razmišljati, kam bi jo mahnila (na dopust) v naslednjih tednih. Spoznavanje Izraela je bilo bolj adrenalinsko, zato bi moral biti naslednji cilj mirnejši. Še vedno smo v letu ovce, zato sem sklenila, da se bom držala doma. Malo me mika Portugalska, ampak ne da se mi voziti do letališča.

Seveda, grem v dober wellness hotel. Kot naročeno, je v poštni predal priletela ponudba iz hotela Špik v Kranjski gori. Zakaj pa ne? Ponudba je ugodna (3 noči konec novembra, 135 EUR) in tega dela Slovenije ne poznam prav dobro.

Ampak, poiščimo še kaj v širši okolici ... Spomnila sem se na namig znanca, ki je izredno hvalil avstrijski hotel Bogner Bad Blumau - to je hotel, ki ga je projektiral Hundertwasser. Poglejte si ta originalen koncept, res je nekaj posebnega. Tudi cena: 4 noči v začetku decembra stanejo 650 EUR.

Našla sem še domač hotel Lambergh v Begunjah. Zelo privlačno mi je deloval, zato sem zahtevala ponudbo: 5 noči čez novo leto, brez silvestrske večerje, pride 530 EUR (na žalost je v to ceno vključen samo en obisk v welnessu).

Kam naj grem in v katerem terminu? Kdaj bom kaj potrebovala?


Ni mi preostalo drugega, kot da za pomoč zaprosim I Ging (ne bom razlagala, kaj to je, veliko boste našli na spletu). Ne uporabljam rmanovih paličic, ampak kitajske kovance. Presenetilo me je, kako zanimive heksagrame sem metala, saj gre "samo" za dopust v hotelu. Ali pa ne?

In še nekaj sem opazila: pri vseh hotelih sem dobila triagram veter, ki predstavlja daljne kraje, potovanja. Rezultati so bili naslednji:


Hotel Špik, Kranjska gora - heksagram 5 (čakanje)

Kot že samo ime pove, mi I Ging svetuje, da za nekaj časa odložim potovanje. Če pametno počakam, se bodo stvari obrnile meni v prid.

Hotel Bogner Bad Blumau - heksagram 20 (samoizpraševanje)

Nahajam se v zmešnjavi misli. Na prvi pogled je potovanje videti obetavno, vendar do realizacije še ne bo prišlo tako hitro. Moj komentar: res bi me bolj mikalo ta hotel obiskati maja ali septembra.

Hotel Lamberh, Begunje - heksagram 28 (pretežko breme)

Breme je pretežko, zdelo se mi, da bo uresničitev izpolnjena, vendar ne bo. I Ging svetuje, da odložim potovanje.

Kaj??? Kakšni negativni odgovori pa so to??? Nisem se vdala in I Ging vprašala še četrtič o svoji priljubljeni destinaciji (4 noči, 350 EUR):

Hotel Neusacher-Moser, Weissensee - heksagram 12 (zastoj)

Kot že ime heksagrama pove, bo tudi ta želja izredno težko uresničljiva, svetuje mi, da naj ne hodim na pot.

In kaj sedaj? Mislim, da se tale ovca, ki bo v kitajskem letu vladala še dva meseca (do 22. 12. 2015 ob 4:48), res pošteno norčuje iz mene. In mi to sporoča preko I Ginga. Kako naj januarja začnem pisati knjigo, če si ne bom prej "pretegnila" svojih nog???

P.S.
Ko pridem malo k sebi, bom I Ging vprašala o 16-dnevnem potovanju v Indijo, v ajurvedsko kliniko, januarja 2016 ... Vem, vem, takrat bi morala pisati knjigo. Ampak, če bi jo začela pisati en mesec kasneje, pri tem pa bi bila notranje in zunanje zelo prečiščena ... Saj vem, hudiček me vabi v greh! 

Bo pa januarja 2016 takrat že vladala opica, ki je strašno poskočna in radovedna živalca ...


nedelja, 25. oktober 2015

Kdaj reči ne?

Mojim normalnim bakterijam in virusom so se včeraj pridružile še črevesne. Danes je že bolje, se pa počutim izčrpano. Zaradi vročine in bolečin sem seveda morala veliko počivati. Vmes sem razmišljala o različnih temah - kar je ena izmed velikih prednosti, ko zboliš ...

Včeraj sem nekje na spletu zasledila, da "če se je celo Cerar razjezil, potem mora biti situacija z begunci res slaba". Vem, na tole zaspano nedeljo, ko smo na srečo spali eno uro dlje, zopet omenjam begunce. Med kuhanjem čaja sem namreč razmišljala, kdaj je dovolj. Da je ena izmed najtežjih odločitev, ki jih moraš sprejeti, da nekaj prenehaš delati.

Podjetniki dobro poznamo takšne odločitve - kdaj ukiniti nek izdelek ali storitev, kdaj preseliti proizvodnjo, kdaj koga odpustiti, kdaj zamenjati dobavitelja ... Velikokrat je "oditi/opustiti" dosti težje, kot "začeti".

Tudi v politiki se je težko odločiti, kdaj udariti po mizi, in kdaj nadaljevati z diplomacijo. Če bi NATO prej bombardiral Beograd - bi se vojna prej končala? Ali bi morali nekaj bomb odvreči tudi nad Zagreb? Seveda je, poleg časa, kdaj se takšen napad zgodi, pomembno tudi kdo ga izvede. In kako. Je moral NATO zato, ker so predolg čakali z odločitvijo o "vmešavanju" v vojno dveh suverenih držav, bombardirati Beograd? Bi bil, če bi to izvedli dve leti prej, na nekem manj naseljenem ozemlju, učinek slab?

Zakaj tole pišem? Želim se navezati na trenutno situacijo z begunci. Drzna hipoteza: bi politiki, če bi bili mejni prehodi v bližini Ljubljane, reagirali drugače, bolj odločno, bi sprejemali drugačne odločitve? Mislim, da si vsi mi, ki nismo v Brežicah ali Rigoncah, ne morem predstavljati, v kakšnih razmerah ljudje tam živijo. Zato bomo vsi z velikih interesom spremljali, kako se bo "razjezil" Miro Cerar.

V zasebnem življenju imamo podobne dileme: kdaj reči tisti dokončni "ne". Ne, ne boš me več zatiral, poniževal, oviral, pretepal ... Tisti, ki smo se ločili, vemo, da je točno določeni trenutek, ko se zaveš, da je partnerske zveze konec. Pri poslovnih odločitvah se lahko poigraš s številkami, ki ti povedo, da je konec. V partnerski zvezi, ko gre za čustva, navezanost, lojalnost, pa je težje. Kdaj oditi?

Na spletu sem našla zgodbe (ameriških) moških, ki so se v točno določenem momentu zavedali, da je njihovega zakona konec:

1. "Ko sem se s prijateljem pogovarjal pri zajtrku in je o svoji ženi govoril v superlativih - kako ga podpira. Moja žena je delala ravno nasprotno, z mano je ravnala nespoštljivo, bila je nezainteresirana in zaničevala me je."

2. "Ko sem za BMW ustvarjal film o njihovih avtomobilih, so mi posodili popolnoma nov športni kabrio. Z njim sem se hitro vozil po alpskih cestah in užival kot že dolgo ne: glasna glasba, odprta streha, prižgano gretje. Srečen sem, sem si mislil. Potem pa me je prešinilo: če bi bila moja žena z mano, bi takoj zahtevala, da naj vozim počasneje, da naj dvignem streho, utišam glasbo."

3. "Trenutek razodetja je prišel, ko mi je žena rekla, da je OK, če se bom srečeval z drugimi, sem znorel. Ona me bo pa čakala, da pridem nazaj."

4. "Po dveh letih partnerske terapije, ko sem obupano iskal orodje, da popravim svoj zakon, mi je postalo jasno, da se prepirava vedno o istih stvareh. Ugotovil sem, da je smisel terapija v tem, da najdem pogum in zapustim zastrupljeno zvezo."

5. "Gledali smo ognjemet za praznik 4. julija. Z ženo vsa se prepirala o tem, koliko hot dogov lahko poje najin sin. To je pravica vsakega Američana, da na ta praznik poje toliko hot dogov kot želi, sem se šalil. Ne veš, kaj je notri, kako je nezdrav, poln nitritov, ki povzročajo raka, je odgovorila žena. Saj je samo hot dog, je bil moj odgovor. Ko sva nemo opazovala ognjemet in sem videl eksplozije raket, sem si mislil, da je pravkar eksplodiral tudi najin zakon."

Podobne zgodbe poznamo tudi mi, a ne? Samo priznamo si jih ne. Ampak, to je že druga tema, namreč o strahu.