Včeraj sem obležala - prehlad. Tako sem imela več časa za razmišljanje o beguncih. Imate že svoje mnenje? Jaz ga nimam, porajajo pa se mi številna vprašanja, na katera (še) nimam odgovorov:
1. So številni begunci v EU res del nekega "velikega" in načrtovanega plana?
2. Ko Angela Merkel beguncem na široko odpira vrata - ali ima za njih dolgoročno rešitev, ali samo uboga ukaze (iz točke 1)?
3. Če nihče nima nikakršnega načrta, ga imamo v Sloveniji? Kdo ga bo naredil in izvajal?
4. Res smo v EU dovolj bogati za veliko beguncev, ampak, ali oni vedo, kakšno življenje jih čaka v EU?
5. Kaj bomo v Sloveniji z, recimo 100.000 begunci, kako jih bomo integrirali v družbo (tudi sama sem 7 let živela v Nemčiji, zato vem, kako pomembna je integracija)? Glede na to, da smo se zopet razdelili na "za" in "proti"?
6. Se sploh zavedamo, kako usodne odločitve moramo trenutno sprejemati? Ne samo politiki (v EU in Sloveniji), ampak mi vsi. Kako jih naj sprejemamo, če pa nimamo dovolj objektivnih informacij? S čustvi in hujkaštvom, kot se dogaja sedaj?
7. Se sploh zavedamo, kako zelo se bo spremenilo naše življenje, če se bodo uresničile napovedi o pritoku beguncev? Govori se o milijonih!!!
petek, 23. oktober 2015
četrtek, 22. oktober 2015
Izrael - z gondolo na Masado
Ne vem, zakaj sem izbrala prav te slike, tudi ni izlet na goro Masado name naredil ne vem kakšnega vtisa. Na splošno me Izrael ni presenetil, no, razen krvavih spopadov ... Pričakovala sem malo morja, malo dobre in manj dobre hrane, barvno zelo neizrazito pokrajino, različne narode in veliko zgodovine. Še največ zelene sem videla v kibucih, mestnih vrtovih, pa tudi na obdelovalnih poljih, ki jih seveda vse namakajo.
V Masadi mi je uspelo z gondolo priti na vrh, potem pa se enostavno nisem mogla premakniti izpod senčne klopce. Ni šlo.
V Masadi mi je uspelo z gondolo priti na vrh, potem pa se enostavno nisem mogla premakniti izpod senčne klopce. Ni šlo.
Gora Masada je del nacionalnega parka. Na vrh se lahko pride z gondolo ali po Kačji poti - ki je bila tisti dan zaprta, ker je bilo prevroče (30 stopinj).
Kos skrbno opazuje okolico in nove turiste. Imajo kaj hrane?
Res presenetljivo, iz kako različnih držav so turisti - od Evrope do Azije, ZDA ...
Na vrhu, pri ruševinah, nas je čakala brezplačna voda, kar so turisti z veseljem sprejeli. Očistili so jo s filtri, nisem pa poskusila, kakšnega okusa je bila.
Izraelski kos na avtomatu z brezplačno čisto vodo - bil je veliki frajer, predrzen, čuječ.
Z gondolo navzdol in naprej k Mrtvemu morju
torek, 20. oktober 2015
Kako smo v Izraelu ostali živi
Pravkar sem prebrala e-novice iz nemške šole za imperialni feng shui. Očitno smo si vsi kolegi enotni: nova perioda 9, ki bo zelo hitra in zato naporna, se zelo odločno približuje. Vse poteka hitro, občutek imamo, da samo capljamo za dogodki in nalogami, povsod nastajajo spremembe. Ampak, perioda 9 šele zajema sapo (začela se bo decembra 2016)!
Naslednje leto se bom res poglobila v periodo 9 in pripravila nekaj splošnih nasvetov za preživetje. Nočem dramatizirati, ampak šlo se bo za vse ali nič. V bistvu mi je kar malo žal, da ne bom živela v periodi 1. Kajti, tisto oziroma tisti, ki bodo preživeli periodo 9, bodo "čisti", prečiščeni, modrejši, zelo verjetno tudi srečnejši.
Ampak, vzeti moramo periodo, ki nam je namenjena. Bo pa hudo.
Še vedno prebavljam vtise iz Jerusalema. Pa ne prleškega, ampak izraelskega. Namreč, prejšnji teden sem se za 4 dni odpravila v Izrael. Če vsaj malo spremljate najnovejše dogodke v tej deželi, potem veste, da so spopadi vsak dan hujši. Po 1. 10. je namreč nehal veljati mirovni sporazum med Izraelci in Palestinci. Izbruhnili so nemiri, sedaj pa se stopnjujejo in vsak dan je bolj krvavo.
Ravno to, kar deželo dela zanimivo in posebno - multikulturnost - jo tudi uničuje. Mi smo se spopadom izognili, razen zadnji dan so bili 500 metrov od našega hotela 4 mrtvi. Pa da ne bo kdo tega razlagal moji mami ...! Zato smo predčasno pobrisali iz Jerusalema v Tel Aviv in se potolažili z dobrim kosilom na plaži.
Na potovanju sem naredila nekaj zanimivih fotografij, čeprav je bilo vreme zelo vlažno, pri 30 stopinjah, zato je bila vidljivost slaba. S sabo sem vzela "samo" popotniški objektiv 18-200 mm in nisem obžalovala. Sopotnik Mitja, ki se bolj resno ukvarja s fotografijo, je s sabo nosil fotografski nahrbtnik s 15 kg fotografske opreme.
Bom svoje poročila začela od zadaj, z najbolj prijetnimi slikami - kosilom na plaži. Hrana je v restavracijah kar draga, zato smo na potepu po Izraelu iskali različne restavracije s hitro prehrano. Presenetljivo: še najboljše in najceneje smo jedli v trgovskih centrih, tudi na bencinskih črpalkah ni slabo. V enem od trgovskih centrov sem pojedla najboljši kebab v svojem življenju (še sedaj se mi cedijo sline, če pomislim na to bogato in popolno mešanico mesa, zelenjave in začimb), pa tudi fantastično solato s piščancem ob Mrtvem morju, prav tako odlično začinjeno.
Moje "tolažilno" kosilo v Tel Avivu me je stalo 30 EUR (pogrinjek, glavna jed, malo izraelsko pivo, lepa terasa z razgledom, odlična družba). Ampak, splačalo se je. Praznovali smo, dobesedno, da smo ostali živi.
Naslednje leto se bom res poglobila v periodo 9 in pripravila nekaj splošnih nasvetov za preživetje. Nočem dramatizirati, ampak šlo se bo za vse ali nič. V bistvu mi je kar malo žal, da ne bom živela v periodi 1. Kajti, tisto oziroma tisti, ki bodo preživeli periodo 9, bodo "čisti", prečiščeni, modrejši, zelo verjetno tudi srečnejši.
Ampak, vzeti moramo periodo, ki nam je namenjena. Bo pa hudo.
Še vedno prebavljam vtise iz Jerusalema. Pa ne prleškega, ampak izraelskega. Namreč, prejšnji teden sem se za 4 dni odpravila v Izrael. Če vsaj malo spremljate najnovejše dogodke v tej deželi, potem veste, da so spopadi vsak dan hujši. Po 1. 10. je namreč nehal veljati mirovni sporazum med Izraelci in Palestinci. Izbruhnili so nemiri, sedaj pa se stopnjujejo in vsak dan je bolj krvavo.
Ravno to, kar deželo dela zanimivo in posebno - multikulturnost - jo tudi uničuje. Mi smo se spopadom izognili, razen zadnji dan so bili 500 metrov od našega hotela 4 mrtvi. Pa da ne bo kdo tega razlagal moji mami ...! Zato smo predčasno pobrisali iz Jerusalema v Tel Aviv in se potolažili z dobrim kosilom na plaži.
Na potovanju sem naredila nekaj zanimivih fotografij, čeprav je bilo vreme zelo vlažno, pri 30 stopinjah, zato je bila vidljivost slaba. S sabo sem vzela "samo" popotniški objektiv 18-200 mm in nisem obžalovala. Sopotnik Mitja, ki se bolj resno ukvarja s fotografijo, je s sabo nosil fotografski nahrbtnik s 15 kg fotografske opreme.
Bom svoje poročila začela od zadaj, z najbolj prijetnimi slikami - kosilom na plaži. Hrana je v restavracijah kar draga, zato smo na potepu po Izraelu iskali različne restavracije s hitro prehrano. Presenetljivo: še najboljše in najceneje smo jedli v trgovskih centrih, tudi na bencinskih črpalkah ni slabo. V enem od trgovskih centrov sem pojedla najboljši kebab v svojem življenju (še sedaj se mi cedijo sline, če pomislim na to bogato in popolno mešanico mesa, zelenjave in začimb), pa tudi fantastično solato s piščancem ob Mrtvem morju, prav tako odlično začinjeno.
Moje "tolažilno" kosilo v Tel Avivu me je stalo 30 EUR (pogrinjek, glavna jed, malo izraelsko pivo, lepa terasa z razgledom, odlična družba). Ampak, splačalo se je. Praznovali smo, dobesedno, da smo ostali živi.
Pogrinjek za katerega ne vem, ali smo ga naročili, ali ne, pa tudi tega ne vem, koliko je stal, ker računa nismo razumeli ... Ampak, vse je bilo zelo dobro.
Kruh pečejo sami in bil je izredno okusen, že v kuhinji so ga polili s kakovostnim, lepo dišečim olivnim oljem.
Moja glavna jed: mesne kroglice (mislim, da so bile iz jagnjetine, mogoče je bila dodana govedina), polite s kremo iz čičerike, spodaj so bili dušeni jajčevci in paprika. Vse skupaj so prekrili s plastjo kruha s sezamom in zapekli v pečici. Slastno!!!
Sopotnika sta naročila solato, na vrhu je mlad sir. Glede na njuna zamaknjena obraza, je bila solata dobra!
Moja solata, lahko pa si kot prilogo dobil tudi krompir ali riž.