Dopust sem zelo, zelo potrebovala. Tako zelo, da sem čisto odklopila in nisem naredila niti ene fotografije. Ja, niti ene! Bila sem na ekološki kmetiji v Vinici, kamor so me zvabili z obljubami, da je Kolpa najčistejša reka in da se segreje na 28 stopinj. Malo sem dvomila v takšne temperature, kar se je izkazalo za upravičeno. Kolpa je imela ob moje prihodu največ 20 stopinj ... Zadnje dni se je segrela do znosnih 24, da sem šla plavat. Ampak, prav dolgo nisem ostala. Poleg tega sem se hodila kopat v Podzemelj, kjer je plitvejša in počasneje teče.
V apartmaju na kmetiji je bilo super, samo petelin mi je grenil jutra, saj je s svojim dretjem začel ob štirih. Eno noč je bil tiho, ne vem, kaj so z njim naredili. Jaz osebno sem ga v mislih večkrat "pospravila". Sem poskušala napeljati Dašo, da bi šle v kokošnjak na nočno akcijo, pa se je samo prevalila na bok in dremala naprej. S sopotnikom vegancem pa tako ni bilo za računati, da bi se mi pridružil na krvavem mesnem podvigu.
Dopustnikovati na kmetiji pa ima tudi svoje prednosti: ko ti zmanjka zelenjave, pošlješ šefici kmetije samo sms (ja, ta je mlada in elektronsko opremljena) in zelenjava sveže natrgana čaka pred vrati apartmaja. Vzela sem jo tudi za domov in si napolnila hladilnik. Mljask.
Seveda so me vsi svarili pred komarji. Pičila sta me samo dva, eden na večernem sprehodu, drugi pod mizo v restavraciji. S sabo smo prinesli različne pripomočke (mrežo, sprej, dišavo za vtičnice, pokalico) in si naredili bivanje znosno. Torej, kar se mojih izkušenj tiče, so petelini ob Kolpi tečni, komarji malo manj.
Ob Kolpi je veliko sprehajalnih poti, samo travo bi morali bolj redno kositi. Mi smo se potepali tudi v Črnomlju, šli po Grajski gozdni učni poti, ki je idealna za vroče dni, v Metliki pa obiskali Belokranjski muzej, ki nas je vse zelo navdušil. Res vreden ogleda, naša gostiteljica na kmetiji je imela prav.
Po treh dneh sem končno poskusila belokranjsko pogačo, ki je bila tako suha, da sem po grlu spravila samo košček. Bolje so se odrezali v restavraciji v kampu Podzemelj. Jedla sem belokranjske žlinkrofe (ja, z n-jem se izgovorijo), ki so bili na srečo napolnjeni z govedino in ne z drobovino, kot je v originalu. Tudi v priznanih belokranjskih restavracijah je težko dobiti dobro domačo hrano; zelo razočarani smo bili v Vinici in okolici. Če poznate kakšne dobre gostilne, mi sporočite, saj bom v Belo krajino še šla. Ostala mi je namreč ena neizpolnjena želja - da bi se s čolnom spustila po Kolpi. Ne, dve, da bi preplavala reko in stopila na hrvaško stran.
Naredila bom končni obračun stroškov, vendar že sedaj vem, da je bil vsaj za 50% cenejši kot če bi šla na hrvaško obalo. Spočila pa sem se ravno tako, če ne še bolj - kljub petelinu.
Pa vi, kako preživljate dopust?
P.S.
Kalkulacija za 5 dni dopusta v Beli krajini: 200 EUR na osebo. Šli smo petkrat jest v restavracijo in se veliko vozili. Bilo mi je prav hecno, ko smo za dve pijači dobili račun: 2,20 EUR. Za ta znesek ti na hrvaški obali ali v Ljubljani prinesejo malo vode.
P.S.
Kalkulacija za 5 dni dopusta v Beli krajini: 200 EUR na osebo. Šli smo petkrat jest v restavracijo in se veliko vozili. Bilo mi je prav hecno, ko smo za dve pijači dobili račun: 2,20 EUR. Za ta znesek ti na hrvaški obali ali v Ljubljani prinesejo malo vode.