Drugo kosje gnezdo - prvi mladiček poletel

Delam pri odprtih balkonskih vratih in poslušam čebljanje kosjih mladičkov. Pred dvema urama sem bila priča prvemu letu največjega mladiča v gnezdu. Našla sem ga na pokrovu od soda z vodo, potem pa je pod budnim očesom poletel na vrtno uto in končal na smreki.

Njegovi bratci in sestrice se stiskajo v gnezdu. Uf, kako jim je tesno. Pogosto si raztegujejo krila in pri tem plazijo eden preko drugega. So vidno manjši od prvorojenca, zato bodo še dan ali dva ostali v gnezdu ali pa vsaj v bližini.

Noro se razveselijo rozin, ki jih dobijo od kosa in kosovke. Seveda je takšna ločena družina za oba starša zelo stresna. Ravno prej sem videla ogromno vrano, kako se je sprehaja po sosednji strehi, nekaj metrov od smreke.

Zanimivo je, da se me mladiček ni nič bal, mogoče sta mu kos in kosovka dajala signale, da sem "tista z rozinami".

Sezonske rožice rasejo zelo dobro, čisto nič jih ne moti, da ni vroče. Letos sem, poleg številnih loncev z rožicami, posadila tudi zelišča, jagode in paradižnike. Slike pridejo v naslednjih dneh, sem pa s končnim rezultatom sajenja zelo, zelo zadovoljna.

Hitim na predavanje v Kalček, kjer bom govorila o dveh mojih priljubljenih temah: feng shuiju in vrtu. Zelo zanimiva, ampak za laike tudi težka tema.

Spomladanski izlet na Weissensee

Ko sem načrtovala ta podaljšani vikend ob Belem jezeru (Weissensee) sem bila prepričana, da bo takrat v Ljubljani že nekaj časa zelo vroče in se bom na 1000 metrov, ob hladnem jezeru, lahko ohladila.

Sonce se je prejšnji teden sicer pokazalo, vendar ni bilo pretirano vroče. Na Weissensse sem se odpravila z mešanimi občutki. Pa so bile skrbi odveč. Prvi dan je sicer bilo oblačno, ostala dva dneva pa sončno, z nekaj oblački in prijetnim vetrom. Zelo sem uživala.

Objavljam nekaj prvih fotografij, ostale še pridejo:

Pogled na jezero s severnega pobočja, na poti na Naggleralm. Zelo dobra hrana v koči, z regionalnimi in ekološkimi izdelki. Toplo priporočam. 

Najboljši jabolčni zavitek, ki sem ga kdaj jedla. Resno. Ni kaj, na Naggleralm bo treba. 

Daša je uživala, čeprav so jo zvečer bolele tačke, saj ni vajena hoje po hribih. Saj smo šli poooočaasiiii, po senčnih gozdnih poteh, se velikokrat ustavili, da se je lahko skopala v potočku in pojedla priboljšek. Na vožnjo z ladjo bomo šli pa drugič, Daša. Obljubim.

Vožnja z ladjo je zelo priljubljena, saj lahko izstopimo na vmesnih postaja. Mi smo načrtovali ogled vzhodnega, najmanj turističnega dela jezera, vendar nam je zmanjkalo časa. Ni kaj, še enkrat bo treba na Weissensee.