S čim si služim denar

sobota, 18. januar 2014

Romantika in mir v Weissensee

Zelo mi je žal, ker na nekaterih svojih potovanjih nisem fotografirala. Sedaj si ne morem predstavljati, da bi fotoaparat ostal doma. Recimo, na Zelenoortskih (Kapverdskih) otokih sem bila brez fotoaparata; vtisi, shranjeni v spominu, vedno bolj bledijo.

Na mini dopustu, okrog novega leta, sem imela fotoaparat. Še nekaj spominov z Belega jezera (Weissensee):


Kadar želimo pravilno kombinirati barve, se moramo zgledovati po naravi. Mene je izredno privlačila vrba v barvi gorčice, ter zeleno-modro jezero s temno zelenim ozadjem gozda. Da vse skupaj ne deluje preveč težko, poskrbi bel sneg. 




Mogoče se bo komu zdelo preveč turobno, vendar je sprehod v takšnem vremenu, predvsem pa v miru in tišini najboljše, kar lahko naredimo za svoj imunski sistem in hormone. Stres? Kaj je to?


Okraski na občinskih smrekah - odlična ideja!


Večkrat se sprašujem, tako kot gradbenica, kot svetovalka za feng shui, zakaj Slovenci ne znamo graditi lepih hiš. Mislim, da je problem v tem, da ne znamo videza hiše prilagoditi okolju, kjer hiša stoji. Objekt obravnavamo samostojno, kot da bo stal na nekem neobljudenem planetu, pozabimo pa, da bo s svojim videzom vplival na okolico, in obratno. Lepa hiša je zame tista, ki se ujema z okolici, lahko pa je malo drugačna, da ima boljši feng shui. Ampak, samo malo.


Takšni detajli avstrijskemu turizmu prinesejo milijone


Svoj penzion sem seveda zelo premišljeno izbrala, predvsem daleč vstran od dveh cerkva, ki se oglašata na 15 minut ...


Lepo, domiselno, simpatično, fotogenično, avtentično, ekološko ...


Ta hiša mi je bila takoj simpatična. Kakšne barve in detajli, kot hiška iz pravljice ... No, verjetno je vredna 1,5 milijona in veliko predraga za čarovnico ...


Kako pametna uporaba materialov: spodaj kamen, nato opeka in na vrhu les


Detajl z neke hotelske table



Smučišče v Weissensee - ker ne smučam, ne znam oceniti, ali je dobro. Moji sosedje v penzionu so bili navdušeni, ker ni bilo gneče. Do smučišča vozi brezplačen turističen avtobus, tako da ste po zajtrku lahko v 15 minutah na smučišču. Na vrhu tega hriba je zelo ekološko usmerjena koča, ki jo bom poleti zanesljivo obiskala.





Moj penzion: če imate radi mir in vas žuborenje potočka med spanjem pomirja, potem je to za vas pravi naslov. Imajo sobe (prvo nadstropje) in apartmaje (mansarda). Zanimivo: okrog velike noči so vsi penzioni in hoteli v Weissensee zaprti. 

četrtek, 16. januar 2014

Kdo lahko podari objektiv za fotoaparat Nikon?

Zavodu za fotografsko terapijo bom podarila svoj "stari" fotoaparat Nikon D90, ker mi je božiček prinesel drugega. Objektiv bom obdržala, v zavodu bi pa bili zelo veseli fotoaparata z objektivom, da bi lahko takoj začeli z delom.


Nikon D90 (vir: www.nikon.si)

Ima kdo od vas v omari objektiv za Nikona, ki ga ne uporablja? Lahko malo povprašate naokrog, ali bi se kdo pridružil moji dobrodelni akciji? 

Oglejte si, kako kreativni in pogumni so fotografi v Zavodu za fotografsko terapijo - njihovo delo poznam preko Jureta Kravanje:

http://www.fototerapija.com/


torek, 14. januar 2014

Nič kaj zimski murgelski vrt

Od novembra do februarja bolj redko fotografiram murgelski vrt. Letos ni nič drugače, sem ugotovila, pa čeprav je toplo zimsko vreme kot nalašč za vrtni fotolov. Nekaj motivov mi je uspelo ujeti, kakšen je ulov, pa presodite sami.

Vrtoljubec Aleš na svojem blogu opozarja na pravilno zimsko nego rožic v zasaditvah, presenetile so ga tudi uši. Rad ima ciklame, ki jim trenutne temperature zelo ustrezajo, jaz pa se nad njimi ne morem navdušiti.


To zasaditev vidim, ko sedim za pisalno mizo, seveda iz zadnje strani, ki pa tudi ni slaba, saj je šaš v ospredju.


Ata kos deluje malo zmedeno - zaradi visokih temperatur misli, da je že pomlad, zato se obnaša zelo zaščitniško do svojega ozemlja. Budno je opazoval, kaj počnem po "njegovem" vrtu.


Ti dve koriti sta mi zelo všeč, prav ponosna sem nase. Kupiti sem morala samo dve resi in štiri manjše bršljane, vse ostale rožice so iz poletnih loncev.


Šaš me spominja name, ko vstanem, tako skuštran je ... Muce še tudi ne zebe, zato straži vrt.


Prav lepo je v barvno pustem zimskem vrtu naleteti na sijoč rdeči grmiček


Ne vem, kako se imenujejo te pisane trajnice, zelo so podobne trdoleskam; na izpostavljenih in bolj hladnih legah se ne počutijo dobro, jim je premokro.



Aleša še ni bilo na obisk, zato so mačehe neočiščene ...

Novi nadzornik

Ata kos me je pravkar takole presenetil:


Lepo je imeti tako zanimivega sodelavca ...

Res ne vem, kaj je temu ptiču, da se je spravil sedet med rožice pred mojim oknom. Glede na število kakcev, se je moral prej dobro najesti. Hej, ata kos, kdo bo počistil to svinjarijo?

nedelja, 12. januar 2014

S konkurentko na Bledu

Ko tole pišem, mi koža na obrazu žari, saj sem se danes potepala po Bledu. Povejmo po pravici: največ časa sem presedela na terasi kavarne Prešeren. Nato je sledil krajši sprehod ob sončni obali, kjer so nastale spodnje fotografije. Za mojo bledo kožo je bilo tri ure sonca več kot dovolj.

Še bolj zadovoljna pa je dušica, saj sem bila na izletu s feng shuijevsko kolegico Tanjo - ne morete verjeti, kako prijetni in poučni so najini pogovori. Ponavadi govoriva v nekem čudnem jeziku, saj uporabljava strokovne izraze iz feng shuija in kitajske astrologije. Ah, lepo je imeti tako prijetno "konkurentko" ...

Srčno upam, da ste danes tudi vi bili na soncu in si napolnili baterije, saj bo zima še dolga.








Lep začetek tedna vam želim!