Potovanje: Po novembrsko sonce na jug Portugalske

Konec novembra leta 2006 je bilo na Portugalskem jugu sončno vreme. Nekateri so se celo kopali! Hm, bi nam prav prišlo nekaj več sončnih žarkov, ampak zadovoljiti se bomo morali s fotografijami.

Oh, je bilo lepo!

Zdravje: Brez glutamata očitno ne gre

Nemški prvi program nacionalne televizije (ARD) se je pred kratkim cel teden posvečal prehrani. V vseh oddajah so izpostavili to temo, od kuharskih do političnih.

Zame najbolj zanimivo odkritje je bila reportaža o prehranskih dodatkih, še posebej o "hefeextrakt" - kvasnem ekstraktu. Hm, kaj pa je spornega, boste rekli, saj kvas pa je ja dober kot dodatek, vsebuje vitamin B in ni strupen.

Ja, dragi moji, zato, ker kvasnemu ekstraktu, ki sicer vsebuje naravni glutamat v manjših količinah, dodajo še "umetnega" in sicer toliko, da ga je približno 7%. Tega umetnega dodatka pa ni potrebno deklarirati, ker delež "naravnega ojačevalca" samo "malo" povečajo! Kar v praksi pomeni, da lahko proizvajalci na embalažo napišejo "brez dodanih ojačevalcev okusa in barvil". Vse je legalno, po EU zakonih, so izvedeli prodorni novinarji ARD.

Na žalost tudi eko izdelki vsebujejo kvasni ekstrakt, kar pojdite si prebrat etikete. Je naraven? Mu je dodan še "umeten" glutamat? Ne vemo!

Tim Mälzer, znan nemški televizijski kuhar je naredil zanimiv poskus:

Za kuhanje brokolijeve juhe je uporabil enako količino sestavin, kot je bilo deklarirano na juhi iz vrečke znanega proizvajalca. V en liter vode je prišlo samo 50 g brokolija in malo začimb ter veliko olja. Juho je poskusil in ugotovil, da nima okusa. Potem pa je mešanici dodal kvasni ekstrakt (poučili so ga, da lahko izbira med različni okusi - piščančjim, govejim, divjačinskim ...) in "ustvaril" juho, kot iz vrečke. Identičen okus je dobil, je ugotovil kuhar.

Od zdaj naprej pazite na varljive marketinške obljube, ki vam jih servira živilska industrija, pa naj bo konvencionalna, ali eko. Sem se pa spomnila, da je na začimbki, ki jo kupujem, že pred 10 leti pisalo, da je brez kvasnega ekstrakta. Takrat še nisem razumela, pred čim bi me radi obvarovali.

Irska: Killarney - najbolj turistično irsko mesto

Kaj lahko počnemo v Killarneyu? Predvsem privrženci golfa ga poznajo, saj je v okolici mesta veliko lepih igrišč za golf. Ravno v času, ko sva bila midva v Killarneyu, je potekal Irish open Golf. Obiskalo ga je preko 80.000 ljudi, da boste imeli boljšo predstavo, za kakšno prireditev gre.

Dan po zaključku turnirja sva si tudi midva ogledala odločilno 18. luknjo na Irish open Golf

Killarney je najbolj turistično irsko mesto. Zelo je amerikanizirano in izhodišče za Ring of Kerry - krožno pot po cesti N70, ki pa me že od daleč ni navdušila, zato je nisem "obkrožila". Killarney mi je ostal v spominu po zanič postelji in 10-watni žatnicah v lučeh, zato sem morala knjigo brati v kopalni kadi. Naslednji dan sta me bolela hrbtenica in vrat.

Potolažila sem se z dobrim kosilo, ki je bilo eno najboljših na Irskem.

Cene v restavracijah so ameriško visoke, porcije ogromne, kakovost pa bolj tako, tako.

Zajtrk? Ne, perverzna jutranja pojedina!

Na skupnih potovanjih z možem vedno poskrbiva, da vsaj za nekaj ur greva vsak po svoje. On je šel trenirat za Irish open 2011, jaz pa sem kot turistka raziskovala mesto.

V mestu je bilo izredno veliko prometa, saj nimajo obvoznice, ki bi golfa željne in druge tranzitne turiste vodila mimo centra.

Moj lačni nosek me je pripeljal do zelo perspektivne, "neameriške" restavracije. Za večerjo nisva dobila prostora, zato sva rezervirala za kosilo naslednji dan.

Če boste kdaj v tem koncu in želeli poskusiti zdravo, inovativno in okusno hrano, pojdite v The Vanilla Pod.

Hmm, je bilo okusno, solata z artičokami. Jetra so predla od ugodja (artičoke jih čistijo), brbončice tudi.

Najdražji in najslabši sladoled, ki sem ga kdaj jedla. Aja, kepica stane 3,5 EUR.

Z mešanimi občutki sva zapustilia Killarney in se odpravila naprej na sever po zahodni irski obali.

Življenje: Nova okna - vlažno stanovanje

Vedno znova se razveselim, ko nekdo potrdi moje mnenje o sodobnih super neprodušnih oknih. V novembrski številke revij Glas gospodarstva je bil objavljen intervju s Petrom Novakom, dekanom Visoke šole za tehnologije in sisteme v Novem mestu.

Objavljam nekatere njegove izjave:

"... Poleg tega se pojavljajo težave v nekaterih novih kot starih stavbah zaradi prevelike tesnosti oken. Tesnost oken se je z novimi okvirji in tesnili namreč tako povečala, da naravno prezračevanje skozi okenske reže skoraj ne more več zadostiti izmenjavi zraka. Zaradi tesnosti se poveča relativna vlaga v stanovanjih nad 60-70%, kar negativno vpliva na ugodje ljudi in na stavbo, saj se lahko pojavi plesen na hladnih površinah stavbe."

V: Zakaj sploh vgrajujemo takšna okna?

"Trend proizvodnji in vgradnje tesnih oken prihaja iz Nemšije in Avstrije oziroma z območij s sorazmerno veliko močnega vetra. Ko se namreč ta upre v stavbo, ob slabem tesnjenju skozi okna pozimi v notranjost prihaja hladen zrak in hladi prostore. ...

V Sloveniji pa nimamo močnega vetra, le občasno burjo, zato je zadostovalo naravno prezračevanje skozi normalno tesna okna. Nikoli ni bilo težav s plesnijo, razen ob grobih napakah v izolaciji stavbe. V stavbah z novimi tesnimi okni pa naravno prezračevanje ne zadošča več, zato je treba okna pozimi odpirati, pri čemer izgubljamo relativno veliko toplote, ali pa vgraditi prezračevalni sistem. V novih stavbah ni težko predvideti nov prezračevalni sistem, težava se pojavi v starih objektih.

Če se ob prenovi zamenjajo okna, ki tesnijo, nekoč suho in prijetno stanovanje postane vlažno in slabo, za življenje neprimerno, nujno je pogosto zračenje v vseh letnih časih.Tudi zahteve po posebni RAL montaži oken so v naših vremenskih razmerah pretirane in nepotrebno povečujejo stroške."

Res ne vem, ali se samo jaz tako sekiram, ker je vedno več domov plesnivih in neprimernih za življenje? Plesen je res področje, kjer bi se lahko veliko naučili na napakah drugih. V Nemčiji je že 30% stanovanj neprimernih za bivanje - kar pomeni, da imajo plesnive cele stene, ne samo malo v kotu.