Življenje: Počitnice, fotografija in koruzništvo

Dragi bralci bloga!

V naslednjih dveh tednih se bo frekvenca objav na blogu drastično znižala. Saj vem, da sem vas razvadila, ampak potrebujem pisateljski premor. Ko pridem nazaj, bom samo vaša, še bolj pametna in lepa. Pa nikar ne mislite, da bom lenuharila - počitnice bodo aktivne (zalivanje rož, pleskanje ordinacije, pospravljanje in učenje).


Moji fotografski uspehi na slovensko-italijanski poroki so me tako navdušili, da sem se prijavila na delavnico poročne fotografije. Seveda, samo vaja dela mojstra, zato potrebujem poskusne zajčke. Se kdo prostovoljno javi? Bi se kdo samo zaradi "mene" poročil? Ne pozabite, zaenkrat delujem samo kot sekundarni fotograf!

Danes sta se oglasila mladoporočenca in mi v zahvalo za nekaj uspelih fotografij (bodimo iskreni - 10% kvota dobrih fotografij še vedno velja) prinesla pozabljeno majčko in - sveža jajca. Že nekaj dni si jih želim, zato bodo jutri v ponvici prav slastne.

Ha, a vidite, kako poceni fotograf sem! Pa ne za dolgo, zato pohitite s poroko.

V Sloveniji je občutno preveč koruznikov. Dolgo časa nisem vedela, zakaj je koruzniška zveza drugačna od zakonske. Potem pa sem slišala izjavo neke strašno brihtne ženske, ki je povedala, da so v zakonski zvezi znani pogoji igre. Tako, to je bistvo zakona!

Dragi moji, septembra se bo začela prodaja bazične kozmetike. Pripravili bomo testerje in organizirali "bazične" dneve odprtih vrat. Mogoče bo že končana nova spletna stran trgovine Avita - uf, to bi bilo lepo!

Za konec ne bom predolgo duhovičila. Res se spočijte v teh dneh in vsaj nekaj ur ne delajte ničesar. Toliko yanga imamo čez celo leto, da si med dopustom moramo priskrbeti yin. Uživajte v brezdelju!

Življenje: Na obisku v ljubljanski vrtnariji

Aleš Lisac na svojih seminarjih večkrat vpraša, kdo obiskuje tudi druge seminarje. Nekaterim postane nerodno, jaz pa takoj dvignem roko in priznam svojo "krivdo". Seveda hodim tudi na druge seminarje, tako kot obiskujem različne vrtnarije.

Mimogrede: prvič sem bila v italijanski vrtnariji in bila kar malo razočarana. Lonci mi sploh niso bili všeč, bilo ni nobenega, ki prenese mraz. Izbira rastlin je bila v redu, samo cene za 25% višje kot v Sloveniji.

Rajko, moj sopotnik na potovanju v Berlin, je lastnik vrtnarije in drevesnice Rajski vrt (pri gostilni Gorjanc zavijte desno, potem pa takoj še enkrat desno). Ime sem mu predlagala jaz, vendar ni dokončno izvedel moje ideje, saj sem za logotip želela Adonisa v raju ali nekega drugega golega lepotca z nekaj figovimi listi.

Ponudba v vrtnariji je res velika, razdeljena je na pet delov (kot je v feng shuiju pet elementov) in ima odprt centralni del (min tang).

Tale bonsaj (vreden več 10.000 EUR) je bil povod, da sem obiskala vrtnarijo.

Ruj v polnem cvetenju

Zavite, široke potke, da se energija lepo pretaka po vrtnariji

Rastlinjaki za rastline, ki potrebujejo senco

Kukuk, a me vidite?

Med javorji

Sem ga lepo pobarvala, a ne?

Na žalost sem pozabila, kako se imenuje ta grm. Z njim ni čisto nič narobe, spodnja stran listov je res lisičje rjava.

Ker je Rajko zamujal, sem lahko fotografirala igro poznih popoldanskih žarkov

Lepo!!!

Seveda, trave!

In trave! Vrtnarija brez okrasnih trav ni prava vrtnarija, kot ni "pravega" vrta brez okrasnih trav.

Življenje: Slovensko-italijanska poroka

Med sopihanjem po Golovcu sem od trenerja Aleša zopet slišala očitek o pisanju na blogu. Tokrat ga je motila neaktualna tema o junijskih konjskih dirkah. Hitro sem ga potolažila, da bom danes objavila fotografije iz slovensko-italijanske poroke, ki je bila prejšnji vikend (dovolj aktualno, Aleš?) v mestecu Aulli. Čakala sem samo na privoljenje mladoporočencev.

Imeli so uradnega profesionalnega fotografa (prijatelj od ženina Mattea), nevesto je naličila profesionalka (prav tako družinska prijateljica), matičar je bil ženinov politični kolega. Ja, Matteo je vodja opozicije v Aulli, zato bodo nevesti Nataši postavili spomenik, ko bosta odšla živet v Slovenijo ... Mladeniči do 40. leta starosti so se namreč odločili ponagajati, zato so pred zadnjimi volitvami sestavili nestrankarsko listo. In bili, presenetljivo, izvoljeni v mestni svet, kjer s poštenostjo "nagajajo" prav vsem strankam. Prava italijanska drama.

Kot pomožni fotograf sem se kar junaško držala. Seveda si sedaj očitam, da nisem uporabila "velikega" Nikija, da sem na nekaterih fotografija pozabila spremeniti zaslonko, da nisem pazila na ISO, da sem včasih pozabila na kompozicijo ... Fotografiranje na porokah je res težaško in odgovorno delo, zato vas prosim, da fotografa na svoji poroki res dobro plačate, če si to zasluži.

Nevesta je bila zelo naravno, vendar prefinjeno naličena

Poročni obred je bil na aullski trdnjavi, ki nam je nudila takšen pogled (in nekaj vetra za osvežitev)

Nataša in Matto sta nama pripravila dvojezično presenečenje: on je prebral pozdravno besedilo v slovenščini, ona v italijanščini. Vsi smo bili navdušeni!

Baje je takšna "tetovaža" trenutno zelo popularna med italijanskimi nevestami

Naj se ve - samo moja je!

Gospa in gospod Lupi - srečno poročena

Na njuno srečo smo nazdravili s posebnim slovenskim šampanjcem

Ja, tudi šopek in podvezico smo metali/lovili

Poročna torta je bila lepa in dobra, narejena brez pšenične moke in mleka. Vendar smo bili tako siti od ostalih dobrot, da je vsak pojedel samo košček.

Že dolgo nisem bila na tako neprisiljeni poroki. Ni bilo histeričnih izbruhov, panike in stresnih situacij. Mogoče zaradi starosti ženina in neveste, mogoče zaradi vročine, dobre hrane, mogoče celo zaradi svatov. Bilo nas je samo 25 in prav dobro smo rešili jezikovne prepreke.

Če boste parček od septembra naprej videli v Ljubljani in okolici, ju kar ogovorite. Prisim lepo, da se z Matteom pogovarjate samo v slovenščini, da bo čim prej obvladal jezik svoje druge domovine.

Izlet: Znova na konjske dirke v Ljutomer

Junija so bile v Ljutomeru tradicionalne konjske dirke. Ker nismo imeli nobenih drugih idej, smo se odpravili tja.

Na vhodu nas je pozdravil konjiček - rdeča kapica, ki tokrat ni tekmoval, bi pa zanesljivo zmagal na lepotnem tekmovanju.

V vseh dirkah je bilo zelo tekmovalno in nobeden od konjev si zmage ni pritekel na lahek način.

Na konjskih dirkah so bili tudi drugi štirinožci ...

Nagrad ni manjkalo, tako denarnih, kot pokalov. Izvedela sem, da si denarno nagrado razdelita lastnik in rejec konja.

Hop, hop, hop, zmagam nasproti!

Mene je premamila prleška gibanica. Bila je fantastično okusna (še malo topla), ravno prav sladka in slana. Že zaradi tega se splača priti na ljutomerske konjske dirke.

Še naša specialiteta od blizu - priznajte, sledijo se vam sline!

Dobili so se tudi "kropci" in "postržjače". Na sliki je slednja, ki je odlična v jeseni, ko pijemo (mlado) vino.