Zdravje: S čim se zaščititi pred soncem

Najboljša zaščita je senca, o tem ni dvoma. Ko pa gremo na sonce, se je vseeno pametno namazati z zaščitno kremo. O tej temi pišem samo zato, da si pomirim svojo vest, saj pričakujem, da imate doma že vsi zaščitne kreme iz kolekcij naravne kozmetike. Da razni strupeni zvarki niso več v vaši zbirki in jih tudi ne bo.

Tej temi, pa tudi kožnemu raku, so se v juniju obširno posvetili pri projektu Za zdravje, tako da si hitro priskrbite aktualno izdajo njihovega brezplačnega novičnika. Veliko si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Ko boste nekaj časa uporabljali naravne zaščitne kreme, jih ne boste želeli zamenjati. Prijetnejše so na koži, koža se čisto drugače "zapeče" in ostane prožna. Takšne so vsaj moje izkušnje.

Nekateri boste potarnali, da nimajo zaščitnih faktorjev 40 ali 50, vendar je sonce, kjer potrebujete tako visoke faktorje, tako škodljivo za vašo kožo, da raje ostanite v senci. Vse lepotice, ki jih občudujete po časopisih, priznavajo, da se popolnoma izogibajo sončnim žarkom. Poškodujejo namreč kožo in jih naredijo gubaste.

Moj najljubši izdelek je Weleda Edelweiß Sonnenmilch LSF 12 ali 20.

Rožice: Prve fotografije iz Murgel

Na "obrazu" je naš poslovni prostor v Murglah doživel kar nekaj sprememb. Na gredici levo od vrat smo končno obupali nad travo in želeli pregnati mah, zato sem posadila pokrovne rastline in položila kamenčke. Ni še čisto gotova, ker manjka zastirka, pa še kakšna rastlina.

Gredica na začetku parcele mi je letos zelo všeč. Dominik ji ljubkovalno pravi "moj grob" - ker je tam zaradi njega oz. je na moški strani parcele in ker je na začetku imela obliko groba. Zdaj smo jo razširili in znižali, še vedno pa je zasajena v elementu zemlja, ki nadzoruje slabo energijo. Poznavalci -vrtoljubci bodo ugotovili, da je polovica gredice zasajena z rastlinami, ki prenesejo veliko sonca, polovica pa s senčnimi rastlinami. In ravno to je največja težava, saj je pozimi gredica zelo vlažna, poleti pa jo močno segreje sonce.

Zasaditve v loncih so letos malo manj vpadljive, vendar ne bo dolgo tako; ko bo zacvetela hermelika in v jeseni spremenila barvo listov, bo privlačila energijo (pozornost).

Poiščite kosovko na fotografiji (namig: na levi strani je)

Elementa zemlje nisem želela uvesti s kamni, zato sem izbrala rastline z rumenimi, rjavimi in bakrenimi listi.

Pred vhodom sem letos želela imeti bolj lahko kombinacijo, vendar dovolj opazno.

Še nedokončana gredica, verjetno bom morala presaditi dve rastlini in posaditi nove, ker jima rastišče ne ustreza.

Življenje: La dolce vita po Jankovićevo

Bi lahko našega ljubljanskega župana Jankovića opisali kot "Za dobrim konjem se vedno praši!"? No, meni še je vedno ljubši vzdevek "cunami", ki izhaja iz njegovega kitajskega horoskopa, saj ima neverjetno veliko vode yang.

Kakšen vik in krik je bil okrog prenove Koseškega bajerja. Oglašali so se okoljevarstveniki, sosedje, politični nasprotniki, komarji in race.

On pa jih je, kot smo že vajeni, odpodil kot nadležne muhe in speljal projekt do konca. Nastalo je to, kar vidite na spodnji fotografiji.

Na Koseškem bajerju je romantično mirno, brez cunamija

Fotografija je nastala s kompaktnim fotoaparatom, zelo na hitro, ko sem se s kolesom peljala mimo. Zato ne izraža čudovitega vzdušja, kakšne pol ure pred sončnim zahodom. Malo mlajši so sedeli na leseni ploščadi, starejši na klopeh ob brežini. Nobenega hitenja, samo veselo čebljanje in uživanje ob koncu dneva.

Ta projekt mu je uspel. Mogoče je zaradi preureditve umrla kakšna žaba in se odselila raca ali dve, vendar smo Ljubljančani dobili kotiček, kjer se počutiš (skoraj) kot na morju. La dolce vita ...
O ne, kaj pa, če bo tudi z drugimi projekti tako? Kaj, če mu bodo uspeli? Bomo prenesli toliko uspeha, ali ga bomo požrli od nevščljivosti?

(Še pojasnilo: župana Jankovića ne povzdigujem v nebesa in ga skoraj vsak dan (v mislih) kritiziram. Z zanimanjem pa opazujem njegovo obnašanje in se poskušam čim več naučiti. Za čas, ko bom jaz mati županja!)

Feng shui: Svet je majhen

H Klari Kromek sem začela hoditi, ko je še delala pri Mičotu, potem nekaj časa ne, po vrnitvi iz Nemčije pa zopet redno. Svetovala sem ji pri manjši preureditivi frizerskega salona in novi hiši.

Danes mi je med striženjem razlagala, kako je zaljubljena - v svojo hišo. Kako se super počutijo, kako so obiskovalci navdušeni, da so jo pohvalili celo mojstri.

Zato je takoj zastrigla z ušesi, ko sem ji povedala, da sem bila svetovalka pri urejanju frizerskega salona v Domžalah. "Ne, Klara, ničesar ti ne morem povedati, vedno sem diskretna, razen, če stranka želi drugače," sem ji pojasnjevala.

Moja diskretnost ni čisto nič zalegla, saj je Klara čisto sama izvohala, kateri salon je to. Ker je zelo dejavna v obrtni zbornici in v sekciji frizerjev, je obiskala ta novi salon in, seveda, po 10 minutah sta z lastnico govorili o feng shuiju. (Ta frizerski salon je res nekaj posebnega, zato ga bom predstavila na blogu, če bo lastnica dovolila.)

Tudi Klara že nekaj časa načrtuje prenovo salona, zato sva se danes po striženju intenzivno pogovarjali o prenovi. Na srečo se je ravno v tistem strenutko prikazal njen mož Mare in z metrom v roki kontroliral ideje.

Ubogi Klari sem skritizirala postavitev blagajne, vetrolova, predelne stene, logotip ... Ampak, to je feng shui. Poleg tega pa se zaveda, da je potrebno salon preurediti tako, da bo všeč strankam. Da se bo obnesel v različnih situacijah in letnih časih.

Sam koncept je super, zopet je zelo inovativna in trendovska. Tudi o tem projektu bom še poročala, ker je izredno zanimiv.

Naj se vam na koncu še potožim, da je bilo na današnjem treningu zelo hudo. Nekje proti koncu sem le pogruntala, kaj je narobe. Moj osebni trener Aleš ima jutri težek izpit. In ker vso svojo energijo hrani za jutri, mu je nisem mogla krasti, kot ponavadi. Na srečo sem feng shui svetovalka in razumem njegovo trenutno energijsko skopuškost ...

Življenje: "Moj" vikend

Moj dragi možiček je na seminarju na Malti, zato sem si privoščila pravi ženski vikend. Najprej sem šla teč, nič pretiranega, kakšnih 30 minut. Oprala sem dva stroja perila in bila ob 9.15 že v Atlantisu; kjer sem ugotovila, da bom imela samo žensko družbo. Na srečo nas do 11. ure ni motil noben moški in lahko smo ponosno razkazovale svoj celulit ...

Veliko sem plavala (mimogrede, moja najljubša žival je vidra in srčno rada bi osvojila njeno tehniko, ko plava na hrbtu in hkrati je priboljšek - moj trener Aleš mi je omenil, da mi bo pokazal nekaj trikov ... ne, ne , to je bilo za plavanje kravla) in brala. Ob 13.30 sem hitro šla na tržnico po zelenjavo, potem pa v Kolosej na ogled filma Seks v mestu 2. Niti ni tako grozen, kot so ga popljuvali, seveda pa ne smemo pričakovati preveč.

Še najbolj všeč mi je bil Živina, ker je znal zakonske težave rešite na sodoben, pa hkrati moški način. Res posnemanja vredno!

Nedelja je bila tudi delovna, veliko sem pospravljala in prala, še več pa brala knjigo. Oh, kako lepo je na balkonu med rožicami ... Zvečer sem si naredila bazično kopel, pogledala romantičen film in šla spat.

Tako, sedaj veste, zakaj nimam časa pisati bloga. Ne, resnica je, da sem nujno potrebovala takšen normalen, "svoj" vikend, saj že od februarja naprej ni miru.