Izlet: Babji Ložič 2

Pri objavi reportaže iz Babjega Ložiča se mi je zmuznila tale fotografija.

Vam se ne bo zdela nič posebnega, Ljutomerčani pa smo zelo ponosni, da imamo dve reki: Ščavnico (desno na sliki) in Globetko. Nekdaj sta bili obe zelo onesnaženi (kanalizacija, industrija), zdaj pa se počasi čistita in obnavljata.

V Ljutomeru nimamo samo dveh železniških postaj, ampak tudi dve reki, no, rečici!

Izlet: V prleški Babji Ložič

Velikonočna sobota je bila v Prlekiji zelo sončna. Zato smo se odpravili v Babji Ložič, gozd v bližini Ljutomera, ki je v zavarovanem območju. Moja mama in prijateljice so strašno nesrečne, ker je v gozdu tako "nepospravljeno", midva z Dominikom pa sva bila navdušena.

Legenda pravi, da bi naj v tem gozdu ženske premagale Turke, od tod ime Babji Ložič (=mali log). Ne vem, ali je to res, se pa v tem gozdu ženske dobro počutimo.

V naselju individualnih hiš smo naleteli na vrt, ki ga bodo nekateri popljuvali, drugi pa občudovali.

Če še ne veste: Ljutomer ima dve želežniški postaji. Manjša - Ljutomer mesto - očitno ne obratuje več in izgleda zelo zanemarjeno.

Vstop v Babji Ložič - stara, visoka drevesa in na tisoče rožic v podrastju.

"Nepospravljen" gozd ...

In seveda sem našla bršljan, moj naljubši motiv na senčnih mestih

Drevesa bodo kmalu razvila listke in potem bo v gozdu prijetno hladno (fotografski nasvet: če boste želeli kdaj poslikati takšen motiv, morajo biti drevesa tesno skupaj).

Narava poskrbi za obnavljanje in gnojenje

To deteljico lahko jeste in ima prijeten kisel okus

Levo od te potke se zbirajo srne. Tudi tisti dan smo jih videli, vendar so se hitro skrile in niso bile pripravljene pozirati.

med tem, ko sem iskala gozdne motive, so drugi nabirali pljučnik

Oh, kako smo uživali ob pogledu na gozdni "travnik"!

Na poti domov sem ugotovila, da k barvno pisanim fasadam paše samo nekaj umirjenega

Šiška: Kosovka in kos si delata gnezdo!

Včeraj pozno popoldne sva se vrnila s potepanja po Prlekiji. Kako je bilo, boste še izvedeli. Zdaj je pomembno nekaj drugega: kosa si zopet želita narediti gnezdo na balkonu v Šiški.

Da se nekaj dogaja, sem opazila včeraj. Ko sem zalivala mačehe, sem se iz oči v oči znašla s kosovko. Ko pa sem zagledala še zemljo na tleh, mi je bilo vse jasno.

Hitro sem angažirala Dominika, da je šel v klet po mrežo, potem pa sva jo v mraku razpenjala čez balkon. Najprej se je vdoru v "njen" teritorij upirala kosovka; ko pa to ni pomagalo, je odletela po možička, da sta se z bližnjega drevesa v duetu drla na naju.

Kot lani, sva na istem mestu pustila odprtino v mreži. Tudi lonček z rastlino (tokrat bršljanom) je tam kot lani. Mislim, da si je kosovka želela gnezdo narediti v koritu, ki je obešeno na balkonsko ograjo. Tega res nisem mogla dopustiti, saj bi bil to pravi suši bar za vrane. Vsedle bi se na ograjo in si postregle mladiče, kot po tekočem traku. Brrr ...

Mislim, da bosta nekaj dni opazovala situacijo, potem pa se opogumila in si začela delati gnezdo za mrežo. Mogoče se motim, vendar sem raje brez gnezda, kot pa s krvavim ptičjim masakrom, kot predlani v Murglah.

Lani je bila na šišenskem balkonu prava džungla, da se je gnezdo komaj opazilo (na srečo mreža tudi)

Imeli smo samo enega mladička, sinka debelinka, ki je v rekordnem času zrasel in odletel