Fotografija: Po sonce na slovensko-italijansko mejo

V nedeljo sva se odločala med Pokljuko in Obalo. Zaradi nizkih gorenjskih temperatur sva se raje odpravila na morje. Vendar, že pri Črnem Kalu sva ugotovila, da bodo sončni žarki najmočnejši v smeri proti Ankaranu. Pa vsa se zapeljala po vaseh okrog Ankarana; malo po slovenski in malo po italijanski strani.

Nekje okrog Sv. Brigite sva parkirala in se peš odpravila na sprehod. Nastale so spodnje fotografije, ki sem jih naredila z novim teleobjektivom:

Seveda bomo začeli s travami, kaj si pa mislite!

Slovenski traktor, v ozadnju italijansko ozemlje

Ah, travice ...

Teleobjektivi so zelo uporabni za doseganje majhne globinske ostrine. To pomeni, ko želimo doseči, da je nek del slike oster, del pa neoster.

Meni najljubša fotografija ta dan

Še enkrat trave

Sovražim šipkov čaj, za fotografiranje pozimi pa je šipkov grm zelo hvaležen motiv

Ruralno - mestno, slovensko - italijansko

Predvsem moški fotografski kolegi ne marjo takšnih motivov, meni pa so lepi

Trave so tako hvaležen motiv

Ne poznam tega drevesa

Kakiji - ne pridemo skupaj glede okusa, zato so na drevesu varni pred mano

Zdravje: S pridnostjo in vztrajnostjo do dojenčka

Moj mož Dominik odgovarja na forumu Zdravilstvo. Ker sem jaz njegova tajnica, se ob tem veliko naučim (in to znaje posredujem vam na blogu). Zelo naju je razveselilo tole sporočilo:

"Pozdravljeni!

Zopet se oglašam po dolgem času. Stanje pri nas je takšno: pol leta sem bila na protiglivični dieti, se razkisala dlje časa, klistirala v začetku, probiotiki ves čas, pila zelenjavne soke in naredila eno čiščenje jeter.

Pred porodom sem se deset let zdravila zaradi neplodnosti, vmes sta bila dva splava...hudo je bilo. No, zdaj pa sem po prvem čiščenju jeter ZANOSILA! Ne morem verjeti, gospod Dominik res veste kaj delate.

No, zdaj pa preidem na situacijo, glede na to, da ne vem, če sem zrihtala vse glivice, sem prehitro končala s protiglivično, sem se odločila za naslednje ukrepe v času nosečnosti, da bi preprečila izbruh glivic in prenos na otroka:

- dva krat na dan probiotiki Agenki

- en kozarec zelenjavnih sokov oz. zdaj Celagon aurum, kateremu dodam 2 žlici lanenega olja

- bazični minerali, zanimam me kako je z razkisanjem in nosečnostjo, stranski učinki?

- alge klorela, preventiva zaradi živega srebra, samo ne vem koliko tablet na dan?

- za železo enkrat tedensko jetrca z rdečo papriko, čebula mi ne paše

- 2 litra filtrirane vode z reverzno osmozo glede prehrane pa: nič sladkega, kruh enkrat na dan, sadje v zmernih količinah...

Bo to zadosti ali mi svetujete še kaj?

Sinu so z BRT dokazali alergijo na jajce, paradižnik, sladkor, med in sonce. Zdaj pozimi je dobro in ne dajemo mu nič od navedenega in je ok. Upam, da se bo zadeva uredila.

Hvala in lp"

Tako, vidite, je moj mož že sedmič postal "svetovalni" očka ...

Celotna tema je tukaj.

Zdravje: Totalno egoistično kadilsko razmišljanje

Okrog božiča si radi pripovedujemo zgodbe. Pa bom še jih jaz nekaj dodala; imele bodo skupno temo - kajenje.

Zgodba št.1

Gordon Ramsay v svoji Vražji kuhinji (A kanal, sobota in nedelja okrog 16. ure) večkrat preizkusi sposobnosti svojih vajencev. Eden izmed standardnih testov je okušanje hrane. Z zavezanimi očmi morajo ugotoviti, katero živilo jim šef daje v usta. Izbira grižljajčkov je ponavadi zelo standardna: korenje, zelje, solata, meso, ribe, solata ...

Ponavadi se ženske bolje odrežejo; tako je bilo tudi v predzadnji oddaji, ko so pri okušanju hrane kuharice amaterke premagale šolane kuharje z večletno prakso. Kaj se je zgodilo (po mojem mnenju, seveda)? Vsi moški kuharji so bili kadilci. Zato sem vedno zelo skeptična, ko vidim kuharja s cigareto v roki. Poleg tega, da mu roke (in s tem moja hrana) smrdijo po nikotinu, so tudi njegove brbončice blokirane s katranom.

Zgodba št. 2

V mrazu smo čakali na avtobus in nič ni boljšega, če se lahko ogreješ s kajenjem cigatere. Vsaj tako si je mislila gospodična poleg mene. V naslednji minuti je prišel avtobus in napol pokajena cigareta je priletela na tla, gospodična pa jo je s svojimi čeveljci vestno potisnila v sneg. In odkorakala na avtobus. Če me ne bi tako zeblo, bi vzela ogorek in ji ga nekam potisnila. Hej, župan Janković, to je odličen vir za polnjenje občinske blagajne. Za vsak odvrženi čik en evro in Ljubljana si bo finančno zelo opomogla. (Brez skrbi, kadilski redarji še pridejo, jaz sem vedno malo prehitra s svojimi idejami.)

Zgodba št.3

Brezplačni časopis Dobro jutro je v zadnji številki objavil lestvico najbolj strastnih evropskih kadilcev. Slovenci smo pristali "samo" na drugem mestu, za Grki. Njih bo zelo težko prehiteti, saj pokadijo letno 3017 cigaret (letna poraba cigaret na prebivalca), Slovenci 2537 (povprečno 7 cigaret na prebivalca na dan). Po seznamu sledijo Ukrajina, Bolgarija, Češka, Makedonija, Rusija, Moldavija, Španija, BiH. Ste vedeli, da je 90% bolnikov z rakom na pljučih kadilcev?

Zgodba št.4

Se spomnite pobude Društva nekadilcev? Po predlogu sprememb zakona bi bil v zasebnih prostorih večstanovanjske hiše lahko prisoten cigaretni dim izključno ob soglasni privolitvi vseh lastnikov stanovanj. Po domače povedano: če bi vas motilo, da sosed kadi na balkonu, bi lahko poklicali policijo, ki bi ga kaznovala. Seveda sem absolutno proti takšni omejitvi, saj je balkon del stanovanja, ki je zasebna lastnina. Tam pa lahko počnem, kar mi paše. Gojim rožice, se naga sončim, berem knjigo.

Moj predlog je, da je treba prepovedati širjenje (cigaretnega) dima iz stanovanja oziroma balkona. To je namreč večni problem pri kajenju cigaret: dim je v plinastem stanju in ga ni mogoče kar tako omejiti. Gre tja, kamor mu paše. Potem si lahko kadilci na balkonu ali v stanovanju postavijo kadilnice in tam puhajo do nezavesti.

Nočem pa vohati njihovih smrdečih izpustov in se pri tem še zastrupljati. Verjemite, nič ni "lepšega", kot nedeljsko jutro, sonček, ptički in mir, pomešam s cigaretnim dimom iz sosednjega balkona. Če to ni farsa. Kadilci gredo kadit na balkon, da jim v stanovanju ne bi smrdelo. Če dim iz njihove cigarete prileze k sosedovim in zasmraja njihovo stanovanje, jih čisto nič ne briga. Vidite, in ravno to totalno egoistično kadilsko razmišljanje in vedenje mi gre na blazno jetra.

Potovanje: Sončna kopel na Bledu

Saj vem, da vas zanemarjam. Ampak, računalnik mi je zametel sneg, prsti so trdi od mraza ...

Ne, ne, nič od tega! Malo sem počivala in zbirala za prednovoletni finale (računi, inventura, naročila ...).

V petek sva se spontano odločila, da bova iz oblačne Ljubljane odšla iskat sonce. Najprej sva namerava oditi na obalo, ampak burja ni bila čisto nič vabljiva. Pa greva na Bled, sva sklenila.

Tam se ni čisto nič spremenilo, kot boste videli po spodnjih fotografijah. Grad je na svojem mestu, račke in labodi vedno lačni, kremšnite okusne. Dominika sem dražila, da se bova čez 15 let, ko bo blejski turizem čisto na psu, preselila tja in postal bo sodobni Rikli.