S čim si služim denar

petek, 20. november 2009

Zdravje: Kako si izmerimo zakisanost

Današnja tema je zelo poučna, zato jo skrbno preberite. Zaradi zakisanosti nastane večina civilizacijskih bolezni, ki bi jih seveda lahko preprečili, če ne bi bili zakisani. Še preden začnemo z programom razkisanja, si izmerimo zakisanost. Tako vemo, kakšno je izhodiščno stanje, se sami prepričamo, kako močno smo zakisani in spremljamo napredek, ko že razkisamo.

Obstaja nekaj načinov za merjenje, ki pa imajo vsi svoje pomanjkljivosti. Nekateri dajo neuporabne rezultate (na primer pH urina na laboratorijskem izvidu ali merjenje sline), drugi so komplicirani in dražji (na primer Beta test).

Srednja pot je merjenje pH urina s posebnimi indikatorji. To je hitra, še kar zanesljiva in poceni metoda. Zakaj ni zelo zanesljiva? Ker merimo samo z urinom izločene kisline. Če ledvice ne delujejo dobro, moj mož to imenuje blokada ledvic, potem se ne bodo izločile vse kisline, kot bi se pri zdravih ledvicah.

Tisti, ki imajo blokado ledvic, bodo lahko dobili vrednosti, ki bodo večinoma v bazičnem predelu (torej nad 7 pH). To pa ne pomeni, da niso zakisani, ampak, da imajo težave z ledvicami. Na popačene rezultate pri merjenju vplivajo prehranska dopolnila in zdravila. Če je le možno, med merjenjem ne jemljemo prehranskih dopolnil in samo nujna zdravila. Na nedovoljenem seznamu je tudi zeljnica (vzpodbuja intracelularno razkisanje in naredi urin zelo kisel) in probiotični mikroorganizmi Agenki, ki zaradi desnosučnih mlečnih kislin prav tako pomagajo razkisati (in naredijo urin "umetno" kisel, bolj, kakor je).

Merimo si tri dni, od jutra do večera, vedno ko gremo na stranišče. Tako dobimo tri dnevne profile za gibanje pH urina. Posamezne vrednosti nič ne povedo in so popolnoma neuporabne za ugotavljanje zakisanja. Prav tako merjenje sline; če bi želeli kolikor tolikor uporaben rezultat, ne bi smeli 18 ur ničesar jesti in piti.

Iz snopiča odtrgamo en listek in ga za sekundo ali dve podržimo pod curkom urina. Takoj se bo obarval. Primerjamo barvo indikatorja z barvno skalo na platnicah snopiča in odčitamo pH vrednost. Vrednosti vnašamo v diagram, s tem, da upoštevamo tudi čas merjenja. Tabelo si lahko shranite in natisnete na tej strani.

Pozor! Vsak dan potrebujemo 6 do 8 merjenj, zato pijte več vode, če ponavadi ne greste tako pogosto na stranišče. In obdržite to dobro navado pitja vode tudi v naprej, saj telo potrebuje vodo za razstrupljanje.

Snopič s 100 indikatorskih lističev; za eno tridnevno merjenje porabimo 20 do 25 lističev.

Po treh dneh dobimo tri krivulje, ki jih moramo pravilno interpretirati.
Idealno zdrav človek bi imel jutranji urin okrog 6,5 pH in vrednosti bi "skakale" okrog pH 7. Zelo zakisani dobijo bolj ali manj konstantne vrednosti okrog pH 5,5 in nas večkrat pokličejo, če so indikatorji zanič, ker se vedno obarvajo samo z eno barvo. Pri blokadi ledvic so vrednosti večinoma nad pH 7 (bazične), lahko so takšne samo vrednosti jutranjega urina.

Če z rezultati merjenja samo občasno pokukamo preko 7 pH in je večina vrednosti v kislem območju, smo zelo zakisani. Če je vsaj 50% vrednosti čez 7 pH, smo "normalno" zakisani. O tem, kako uspešno in hitro (ne, to ne gre) razkisati telo, pa v naslednjem prispevku.

P.S.
Indikatorji ali lakmusov papir?
Naši dobavitelji so nam povedali, da je lakmusov papir tisti indikator, ki pokaže samo ja/ne (modro/rdeče, bazično/kislo). Indikator pa je listič s katerim lahko izmerim več vrednosti oziroma se lahko različno obarva. Za merjenje urina so uporabni samo indikatorji, ki imajo tudi vmesne decimalne vrednosti (na primer 6,3 in 6,7 pH).

četrtek, 19. november 2009

Rožice: Jesenski detajli v Murglah (2)

Ste se že naveličali rožic? Ne, ne morem verjeti?!! Obljubim, da bo vodilna tema v naslednjem tednu klistiranje (to je, mimogrede, ena izmed pogostejših iskalnih besed v googlu, s katero pridejo na našo spletno stran).

Posijalo je sonce!!! Na žalost je lažje fotografirati, če ni sonca. Ah, ti kompromisi ...















torek, 17. november 2009

Čevlji: Dobro jih napnite

V Ulmu sem si kupila usnjene, vodonepropustne čevlje, ki so podloženi z ovčjo volno. Prav obožujem jih, saj so izredno mehki in udobni. Prodajalec me je takoj opozoril, da bodo hitro nastale "Gehfalten". Geh - iti, hoditi, Falten - gube, pregibi.

Pa sem ga hitro pomirila, da imam doma "Schuhspanner". Schu - čevelj, spanner - napenjač.

Bil je zelo presenečen, da tujka v njegovi trgovini sploh pozna napenjač za čevlje. "Seveda, doma jih imam najmanj 15!", sem suvereno odgovorila. Mislim, da se od te moje izjave še dolgo ne bo opomogel in ovrgel še zadnje predsodke, če jih je sploh imel (bil je turškega porekla in zanesljivo gej).

Pa sem mu na koncu vseeno priznala, da je večina mojih napenjačev iz plastike, ker so leseni preokorni in predragi. Plastični se dobijo v različnih velikostih in širinah, leseni pa ponavadi samo v dveh (m,ž). Vendar, leseni vpijejo vlago in čevlji se hitreje posušijo. Če pa vsak dan zamenjamo čevlje, so lahko plastični dobra alternativa. Obvezno kupite takšne, ki imajo luknjice, da se bo čevelj čim prej posušil.

Moji ljubljenčki v letošnji zimski sezoni, skrbno negovani z napenjači za čevlje

Če v čevlje takoj po nošenju damo napenjače, se bo usnje raztegnilo in čevlji bodo imeli manj gub. Napenjači ostanejo v čevljih vedno, ko jih ne nosimo. Zato moji najboljši poletni čevlji zimo preživijo očiščeni in z napenjačem.

S takšno nego podaljšamo življenjsko dobo čevljev in ostanejo še dolgo lepi. Preverjeno! Če kupujete poceni čevlje iz umetnega usnja, ki jih nosite eno sezono, potem vas napenjači čevlje ne bodo zanimali.

Leseni ali plastični napenjači? Plastični so cenejši, leseni pa vpijejo vlago iz čevlja.

ponedeljek, 16. november 2009

Tomaž Humar: Zbogom, ti ...

Tomaža sem poznala. Ne vem, če dobro ali slabo, na svoj način pač. Če bi se v tem trenutku prikazal, bi mu z veseljem dala eno okrog ušes. On pa bi me suvereno zaustavil s svojo močno šapo in se (nedolžno) nasmehnil. (Ko mi je prvič dal roko, me je še dva dni bolela dlan. Zato se je odločil, da me bo v pozdrav raje objemal ...)

Ti je tega res bilo treba, se trenutno mnogi sprašujemo. Izboljšalo se mu je zdravje, bil je srečen v zasebnem življenju in uspešen v poslovnem. Zakaj je tako hitro toliko tvegal?

Zaradi Tomaža sem začela bolj resno fotografirati. Vendar nimam nobene njegove fotografije. Neverjetno! Mislila sem, da se bova že enkrat dogovorila za poziranje - seveda ne v plezalni steni, ampak pri kožnji trave ali kuhanju kosila.

Na začetku najinega poznanstva ga je zelo jezilo, ker se nisem želali tikati. Jaz se tikam z vsemi, je trdil. Ne, Tomaž, najprej biznis, potem tikanje. Dal mi je prav, in mi večkrat povedal, da me zaradi tega še bolj spoštuje. Bil neznansko srečen, ko sva se končno le začela tikati.

Velikokrat sem bila drugačnega mnenja kot on. Tudi, če so bili moji argumenti zelo dobri, se je odločal po svoje. Včasih racionalno, včasih z intuicijo in vizijo, ki jo je razumel samo on. Ampak, vedno po svoje.

Domišljam si, da sem naredila nekaj dobrega za njega, ko sem ga v enem od telefonskih pogovorov končno prepričala, naj gre na zdravljenje borelioze v Nemčijo. Mogoče zato, ker sem mu rekla, da je strahopetec? Ha, ha. Ko je ozdravel, smo vsi mislili, da bo postal malo bolj zapečkarski. Ampak, ne Tomaž Humar!

Lansko leto novembra, ravno v tem času, sva po Ljubljani zbirala zadnje rožice za njegovo jesenski aranžma pred hišo. Predstavljala sem si, da bo izbiro prepustil meni. Kakšna zmota! Imel je zelo jasno predstavo, kaj mu je všeč in kaj bi bilo potrebno zasaditi v lonec.

Tomaž je bil zelo radoveden in nikoli mu ni bilo dolgčas. Bil je tudi zelo radodaren, kar je pokazal številnim ljudem na različne načine. In strašno ponosen na svoja dva otroka. Lahko pa je bil tudi sebičen in brezkompromisno izpeljal točno tisto, kar si je zamislil. Glede na to, da poznam njegov kitajski horoskop, sem ga razumela. Njegov osebni element je namreč les yang (usmerjenost k cilju, za vsako ceno) in glede na horoskop bi lahko postal karkoli. Tako harmoničen horoskop res redkokdaj vidiš.

O preteklosti se nisva veliko pogovarjala. Zato mi je šele po branju njegove biografije, ki jo je napisala Bernadet McDonald, postalo jasno, kje so korenine njegove ekscentričnosti. To so, po mojem mnenju, grozljivi dogodki, ki so se mu zgodili na Kosovu pri služenju vojaškega roka. Mislim, da ga je to izredno spremenilo in zaznamovalo (ter "pokvarilo" energijsko lep horoskop). Te moje hipoteze ni nikoli potrdil ali zanikal.

Dragi Tomaž, če lahko od tam, kjer si, bereš moj blog, se boš strinjal, da sem korektno opisala najin odnos in se lepo poslovila od tebe. Jokala sem samo trikrat, četrtič pri lupljenju čebule ne šteje!

Obljubljam ti, da bom čim več fotografirala, se več ukvarjala s športom in posadila rožice v tvoj spomin. Smučati se ne bom naučila, pa tudi v hribih me boš lahko srečal samo tako visoko kot gredo kravice. Zbogom, prijatelj.