Potovanja: Kot seks brez orgazma

Pravkar sem dokončala feng shui analizo stanovanja, ki ga namerava kupiti stranka. Ker pogodba še ni podpisana, ne morem veliko povedati. Sem pa od stranke dobila dovoljenje, da po nakupu stanovanja bolj podrobno predstavim sosesko. Pri prvem ogledu stanovanja sva bili namreč zelo navdušeni nad množico mlajših moških, ki so se pomanjkljivo oblečeni sprehajali po stanovanjih in vljudno pozdravljali, ko sva jih srečali na stopnišču ali zelenici.

Seveda sem vse to opazovala s čisto strokovnega stališča, saj me je zanimalo, kako se bo obnašanje stanovalcev (njihova energija) odražalo v feng shui analizi. Mislim, da sem našla določene povezave, ki vam jih bom zaupala po dopustu.

Zdaj pa k glavni temi današnjega prispevka na blogu:

Ker bo letošnji dopust dalmatinsko obarvan, sem si naročila knjigo "Dalmatien entdecken". Ko sem prebrala nekaj poglavij, sem ugotovila, da sem razočarana. Nekaj je manjkalo knjigi, nisem pa vedela kaj.

Napisana je v stilu vseh turističnih vodičev, nič posebnega; tukaj bi se dalo marsikaj spremeniti, tako grafično kot vsebinsko. Kaj me moti sem ugotovila šele ob branju članka o fotografskih polarizacijskih filtrih. Uporabimo jih, da je nebo bolj modro, da se voda preveč ne blešči, da lažje fotografiramo svetlo-temne motive ...

V knjigi sem pogrešala fotografije nebeško modrega neba, srečnih turistov na plaži, zadovoljnih gostov v restavracijah in žarečih sončnih zahodov. Dopustniške kičaste fotografije, pač. Tako pa je avtor očitno obiskal Dalmacijo izven sezone, zato so na fotografijah vidni redki domačini v toplih oblačilih, nebo je na večini fotografij sivo (oblačno, deževno), fotografij s plaže skoraj ni. Ko na koncu izvem, da je njegova tašča Hrvatica in da mu je veliko pomagala pri pisanju knjige, mi ni več čisto nič jasno. Mogoče pa poleti ne hodijo na morje?

Ja, vem, saj bi lahko bial zadovoljna samo z vsebino, vendar je potrebno prav v turističnih vodičih dobro vizualno predstaviti opisane kraje. Tako pa vse skupaj izpade kot seks brez orgazma. Škoda, lahko rečemo in upamo, da bo naslednjič bolje.

Rožice: Murgle, avgust 2009 - 1.del

Kakšen naporen dan je za mano! Poleg vseh ostalih zadev, ki jih bi bilo dolgočasno pokazati, so rezultat moje utrujenosti fotografije iz vrta v Muglah kjer imamo poslovne prostore.

Ksenija in Dominik sta se že pritoževala, da ju pacienti čisto nič ne poslušajo, ampak kot začarani gledajo v vrt k rožicam. Hej, a sem jaz kriva, da so tako lepe in zdrave? No, čisto malo pa sem, ostalo je Ruth, ki prodaja tako dobre sadike in zemljo ...

Ker je zadnjič na svojem blogu povedala, da redno bere ta blog, naj ji bodo spodnje fotografije v spodbudo, da bo lažje preživela naslednji pik čebele ali ose.

S to gotografijo sem poskušala prikazati, kako Harry (trava) sreča Sally (pijavčnico). V živo je to približevanje in božanje tako ljubko, da se ga ne morem nagledati. Hm, kdo pa je rumena gomoljna begonija?

Nisem se še odločila, ali bele begonije zmajeva krila sovražim, ali ljubim. Tako pridno smetijo, da sem jim že večkrat zagrozila s škarjami, po drugi strani pa neprestano cvetijo, so zdrave in nezahtevne.


Vidite odsev velikega termičnega oblaka v šipi? Kot da bi v Murglah imeli s snegom prekrito goro.

S tema dvema kvadratnima loncema tudi nisem bila preveč zadovoljna, postajata pa mi vedno bolj všeč. Mislim, da sta bila preveč skupaj in ni prišla do veljave njuna različnost.

V kratkem bom napisala prispevek o okrasnih travah, ker so mi trenutno zelo všeč. Nabavila sem si nekaj knjig in po vrtu že iščem prostor za nekaj novih primerkov. Nič kaj velikih, dva do tri metre bodo zrasli ...

Fotografija je nastala izključno zato, da vam pokažem, kaj se zgodi, če zasaditev redno ne oblikujemo. Mulenbekija se plazi po kordilini in batati, z druge strani je afriški smilj ogromen in bo kmalu zadušil deteljo. Kje so škarje?

Pogled na pokrito teraso s "špartansko" zasaditvijo. Le kako mi je zopet uspelo narediti džunglo?

No, tukaj je malo bolj umirjeno, tako barvno kot vegetacijsko.

"Oltarček" z želvo barvno popestri obe koriti in hkrati "prezrači" kompozicijo.

Ta zasaditev je nastala iz napačno ali preveč nakupljenih rožic. Vsem je zelo všeč, tudi meni. Okrasna kopriva je tako lepa in od zgoraj jo boža okrasna trava - kot, na primer, Brad Pitt svojo Angelino ...

Ekologija: Zeleni politiki in protestantska avtentičnost

Malo pospravljam po pisarni in sem naletela na odrezek iz časopisa Dnevnik - intervju z Dušanom Plutom, ki je bil prvi predsednik stranke Zeleni Slovenije. Intervju si lahko v celoti preberete tukaj, na blogu pa objavljam samo en, zame najzanimivejši odgovor:

"Danes imamo Discovery Channel, National Geographic, vremenarji so zvezde, vsi razmišljamo o podnebnih spremembah. Razmere za zeleno stranko so ugodne.

Da. Vendar pa moraš kot ekološki aktivist delovati politično, opredeljevati se moraš tudi do drugih tem, s tem pa izgubiš ekološko nedolžnost. Hitro si v predalčku. Potencial je seveda ogromen. Ljudje si želijo višjo kakovost življenja. Potencial zelene stranke je med 7 in 9 odstotki, prihodnost pa vidim v generaciji mlajših intelektualcev. Pri zelenih je vedno tako, da ljudje od človeka, ki zagovarja zeleno paradigmo, pričakujejo, da je strokovno podkovan. To je zanimivo. Pri drugih politikih to ni potrebno. Pri zelenih pa je. Če zeleni niso strokovni, niso sposobni utemeljenih alternativ. Zgolj kozmetično všečno nakladati o nekih utopičnih alternativah ni učinkovito. To okoljsko polje je treba povezati z gospodarskim in pa socialnim poljem. Pa še nekaj. Človek, ki vodi zeleno stranko, se ne sme voziti v jeepu, ampak s kolesom. Samo tako mu ljudje lahko verjamejo."

Foto: Jaka Adamič

Kaj mi je bilo pri odgovoru všeč:

- Od politikov, ki se aktivirajo na "zelenem" področju, vsi pričakujejo, da je strokovno podkovan. Kar je vsekakor res, to se pričakuje tudi od žensk, še posebej žensk v politiki. Redko katera političarka se blamira z nestrokovnimi izjavami; izberejo si področje ali dve in ju obvladajo. Od politikov pa velikokrat slišimo izjave, zaradi katerih bi morali odstopiti in hitro emigrirati na Mars ali Luno.

- Od zelenih politikov se pričakuje, da bodo avtentični, zato se ne smejo voziti z jeepom, ampak s kolesom. Tudi s to izjavo se strinjam, samo žalostno je, da se avtentičnost zopet pričakuje samo od "alternativcev" v politiki, ne pa od vseh. Če bi postala predsednica vlade, bi bil to eden izmed pomembnejših pogojev pri izbiri sodelavcev. Mislim, da so prav skandinavski politiki, ki jih tako pogosto postavljamo za vzgled, najbolj avtentični. Nekateri pravijo, da je avtentično Skandinavcev posledica vzgoje v protestantskem duhu. Bodi skomen, ničesar ne skrivaj, pomagaj - vse to poznamo že iz zahtev Martina Lutherja.

Če bom torej postala predsednica vlade, bom spremenila ustavo in v njej zapisala, da morajo vsi Slovenci postati protestanti. Glede na številne politične eksperimente, ki smo jih že preživeli, sem prepričana, da se bi dalo realizirati tudi tega. V parlamentu bom uvedla žensko in zeleno kvoto, moškim konzervativcem pa bo na voljo 10 poslanskih mest. Ups, to bo pa že diktatura ...

V danešnjem blogu sem želela pisati o čisto drugačni temi, ampak bom drugič (naslov bo "Kot seks brez orgazma"), v mislih pripravljam članek o dobrem spanju in reportažo z murgelskega vrta. Ker pa me je danes poklicala novinarka in povabila na televizijo, kjer bova govorili o vodi (različni aspekti, ne samo feng shui), bom v naslednjih dneh napisala kaj več o pomenu vode.

Zdravje: Zakaj bi Nemci radi kadili

V Dnevnikovem objektivu (1.8.2009) so objavili zanimive statistične podatke o kajenju. Podatki so iz lanskega leta, torej dokaj novi, in na prvi pogled ne povedo ničesar presenetljivega:

- največ kadilcev je v Grčiji, sledita Bolgarija in Latvija;
- kadi več moških (38%) kot žensk (26%);
- med rednimi kadilci prevladujejo nižje izobraženi, največ je fizičnih delavcev in samozaposlenih.

Deset držav EU je sprejelo zakone o prepovedi kajenja in priljubljenost protikadilskih politik narašča. Prepoved kajenja najbolj podpirajo ženske in višje izobraženi, najmanj starejši, srednje izobraženi in prebivalci večjih mest.

Kajenje je opustilo približno 25% Evropejcev, čeprav je potrebno vse podatke o kadilcih jemati s pridržkom, opozarja Eurobarometer, saj nekateri svojih razvad v javnih anketah ne želijo priznati. No, to se mi zdi čista bedarija, saj so ankete anonimne. Mogoče pa so se pri Eurobarometru želeli zaščititi, če bi se na primer pritožili v Bolgariji in zahtevali, da jih dajo na prvo mesto po številu kadilcev ...

Nekje na sredini članka pa šok! V Nemčiji (in na Nizozemskem) malo več kot polovica prebivalcev podpira kajenje v točilnicah, barih in diskotekah. Halo, kaj pa je to??? V Nemčiji so okoli protikadilskega zakona naredili pravi šov. Najprej so poskusili napisati zvezni zakon, ki je pa po pričakovanju "padel", saj so razlike med posameznimi nemškimi pokrajinami prevelike. Potem pa so se pisanja protikadilskega zakona lotili na pokrajinskem nivoju. Nastali so zelo različni koncepti: v eni pokrajini je bilo, na primer, dovoljeno kaditi v točilnicah, ki imajo manj kot 100 kvadratnih metrov, v drugi ne. Drugi so dovoljevali kajenje povsod, nekateri v kadilnicah.

Ko so politiki uvideli, da je nastala prevelika zmeda, so vseeno na zvezni ravni sprejeli nekaj skupnih smernic, posamezne pokrajine pa še bolj ali manj liberalna dopolnila. Zanimivo je to, da je enega izmed najbolj strogih protikadilskih zakonov sprejela bavarska vlada, kar je bilo glede na konzervativno usmerjenost Bavarcev pravo presenečenje.

Zdaj pa k analizi: zakaj tako veliko Nemcev podpira kajenje v barih, točilnicah in klubih?

Zopet vam ponujam eno izmed mojih drznih hipotez, ki pa sem jo pripravljena močno zagovarjati, dokler ne pride nekdo z boljšo. Začeli bomo s Hitlerjem. Veste, zakaj se mu je uspelo prebiti na oblast? Ker Nemci, kot narod, potrebujejo močnega vodjo, ki jih bo vodil in usmerjal, kot pastir vodi ovčke in pazil, da nihče ne bo plesal izven vrste ("aus der Reihe tanzen"). Spomnite se na Helmutha Kohla, Willyja Brandta in Helmuta Schmidta, ki so bili vsi močne osebnosti, nekateri tudi fizično.

Pa tudi iz nemške zgodovine vemo, da so državice, ki so predhodno obstajale na območju današnje Nemčije in se leta 1871 združile, imele močne vodje klanov, ki so se med sabo poročali in/ali vojskovali. (Očitno je danes dan za stavke s "ki" - se opravičujem).

Zdaj se situacija sicer izboljšuje (predvsem zaradi generacije Y), vendar je v Nemčiji še vedno zaželjeno, da ne izstopaš. Mislim predvsem na poslovno in družbeno področje. Bogati aristokrati in estradniki so izvzeti, tem je "dovoljeno" biti drugačen. Pri uspešnih poslovnežih pa se še vedno pričakuje, da svojega bogastva ne bodo preveč razkazovali. No, dober avto jim je "dovoljen" ...

Pojdite na glavno nakupovalno ulico v Stuttgartu (München je preveč internacionalen, prav tako Berlin) in opazili boste, da so vsi ljudje zelo podobno oblečeni. Temu ustrezna je ponudba v trgovinah. Potem pa se postavite na Čopovo ulico v Ljubljani in opazili boste izjemno veliko ljudi z individualnim stilom. Kakšna popestritev za oči!

Kaj pa ima to veze s kajenjem? Hotela sem vam samo prikazati, kako močan je čredni nagon v Nemčiji. Sicer s pomočjo mode, ampak na delovnem mestu je situacija še hujša. Pridno delaj in ne izstopaj, je moto v nemških podjetjih. In šef je avtoriteta, če si to zasluži ali ne.

Dolgo časa nisem razumela, zakaj ljudje še vedno kadijo, kljub temu, da kajenje zelo negativno vpliva na zdravje (kar 90% bolnikov z rakom na pljučih je kadilcev). Ko sem pa prebrala, da imajo kadilci cigarete za svoje prijatelje, mi je postalo vse jasno. Takšne prijatelje si lahko kupiš povsod, vedno so na razpolago, ničesar ne zahtevajo. Kako uspešna simbioza.

Boljše od druženja s svojim prijateljem - cigareto, je samo še skupinsko kajenje. Fantastična kombinacija za vse nemške kadilce (občasne in stalne), saj se lahko združijo nikotinski in fizični prijatelji. Če se pri tem lahko gibljejo v ritmu glasbe in z eno roko držijo za kozarec, so čisto blizu raja, ki so si ga zaslužili po napornem delovnem tednu. In prenašanju šefa ter strašno vljudnih, ampak emocionalno hladnih sodelavcev.

Naj povzamem: zaradi močno razvitega črednega nagona si Nemci ne želijo, da bi v barih in diskotekah prepovedali kajenje. Kljub temu, da jih samo 27% redno kadi, so vsi ostali pripravljeni žrtvovati svoje zdravje, da se lahko skupaj zabavajo. Obstaja kakšna medalja za takšne priložnosti? Upam, da ne!

Na koncu še pozitiven podatek: samo 17% Slovencev redno kadi, kar nas uvršča na prvo mesto v tej kategoriji. V Grčiji, na primer, redno kadi 35% kadilcev, imajo pa občutno manj samomorov ...

Pikniki: Pojdite na Azore

Avgusta 2006 sem obiskala Azore in še sedaj se rada spominjam teh lepih počitniških dni. Nad temi portugalskimi otoki pa so očitno navdušeni tudi drugi - članek.

Ko sem pred kratkim pospravljala po datotekah s fotografijami, sem se spomnila na še eno, manj poznano značilnost Azorov: imajo zelo veliko urejenih prostorov za piknike. Nekateri so skromni, drugi razkošni. Skromni imajo samo klop in mizo, luksuzni pa tudi nadstrešek, stranišče, vodo in kurišče. Glede na atlantsko podnebje (zelo spremenjljivo vreme, vendar brez nizkih temperatur) je zanimiva ta strast do piknikov.

Za utrujene turiste so takšni kotični seveda zelo dobrodošli. Ponavadi so postavljeni na lokacijah z lepim razgledom, tako da so zadovoljeni vsi čuti.

Na vseh petih otokih nisem videla niti enega grdega ali zanemarjenega prostora za piknik. Dokazi so spodaj:

Kako skladno z okolico delujejo klopi in miza. Skale in voda so razgibane, ploskve na betonski garnituri pa gladke. Čisti yin in yang princip, ki daje harmonijo.

Tole je eden izmed luksuznih prostorov za piknik. Glavna turistična sezona na Azorih je julij, ko pridejo na obisk v domovino izseljenci iz celega sveta.

Prostor za piknik je tokrat pod razgledno ploščadjo


Včasih pa se je pri pikniku potrebno tudi pokazati in razkazati. Fotografija je nastala med vožnjo z avtomobilom.

O, tukaj pa je bilo lepo! Spomnim se krasnega pogleda na plantaže čaja in zelo čistega stranišča.

Katoliška cerkev ima na Portugalskem in vseh bivših kolonijah zelo velik vpliv. Z novimi igrali, igriščem in klopmi znajo marsikoga pritegniti.